Kralj radijskega terorja

Nedavno je britanska vlada objavila črni spisek oseb, ki ne smejo več v Britanijo. Na spisku so ruski skinheadi, teroristi, islamski ekstremisti, neonacisti, belski supremacisti, nekdanji kukluksklanovci, homofobični baptistični pastor in podobni razširjevalci sovražnega govora, med njimi pa je tudi Michael Savage, razvpiti ameriški voditelj radijskega showa »Savage Nation«, ki da je, kot je rekla ministrica Jacqui Smith, »vpleten v nesprejemljivo obnašanje, s katerim druge poziva k resnim kriminalnim dejanjem, obenem pa podžiga sovraštvo, ki bi lahko pripeljalo do medskupnostnega nasilja.« Hej, kaj počne Michael Savage med temi gangsterji, ekstremisti in terminatorji, so se čudili njegovi fani: Michael je vendar povsem drugačen od njih, prek radia vodi in razvija »demokratično debato«, »ne poziva k nasilju«, »storil ni nič nezakonitega«, prakticira le svojo »pravico do svobodnega izražanja«. Savage je sicer oznanil, da mu kratijo pravico do svobodnega izražanja, obenem pa na pomoč poklical zunanjo ministrico Hillary Clinton, toda v resnici je doživel ultimativni trenutek poetične pravice: ko se je znašel med skinheadi, teroristi, ekstremisti, neonacisti, supremacisti, kukluksklanovci in homofobi, se je znašel med svojimi!
Michael Savage namreč v svojem radijskem showu divje šikanira in psuje vse po vrsti: geje, feministke, imigrante, muslimane, liberalce, ateiste, medije, zagovornike abortusa, marihuane in istospolnih porok, brezdomce, celo socialne delavce in avtiste. Geji so »perverzneži«, ženske »cipe«, liberalci pa »gnusobe«, Ameriko so prevzeli »friki, kripli, izrodi in mentalne spake«. Študentkam, ki so prišle v okrožje Marin, da bi pomagale brezdomcem, je rekel, da jih bodo brezdomci bržkone posilili, »ker jih to očitno vzburja«. Za muslimane, ki da jih je milijarda, je rekel: »Pobijte jih 100 milijonov, pa jih bo le še 900 milijonov. Ali pa bi raje umrli vi? Bi raje umrli namesto njih?« Verjetno je bil slabe volje. Ko je dobre volje, je le za »deportacijo« muslimanov. Proti rasističnim in šovinističnim psovkam nima nič: »Rasne stereotipe o svojih sovražnikih zdaj nujno potrebujemo, da bi naše vojake vzpodbujali k pobijanju sovražnikov.« Imigrantov ne prenese, niti legalnih niti ilegalnih: »Odkar so prišli Hispanci, ki se množijo kot zajci, belci postajajo manjšina v svoji lastni državi.« In zakaj se še belci ne množijo kot zajci? »Menim, da so v to vpleteni homoseksualci. To je tudi del velikega načrta - forsirati homoseksualnost, da bi zreducirali belsko raso.« Po njegovem je tudi avtizem le del zarote, s katero skušajo »paraziti« - revne družine - priti do socialne, državne pomoči. »Matere, ki dobivajo socialno pomoč, ne smejo rojevati otrok.«
Michael Savage, radijski bombast, strupeni, demagoški shock jock, je del militantne konservativne fronte, ki Američane cilja z radijskih valov, in to že vse tja od sredine devetdesetih let. Desni, konservativni, prorepublikanski del Amerike je tedaj rekel: okej, liberalci kontrolirajo televizijo in tiskane medije, mi bomo pa radio! In tako se je rodilo na stotine radijskih postaj, s katerih zdaj bučijo konservativni evangelij in aktivistični voditelji, ki skušajo Ameriko obdržati desno od centra. Radijska fronta, ki kroji ameriško javno mnenje in ki jo pretežno kontrolira korporacija Clear Channel, bazirana v Teksasu, ima svoje zvezde. Sean Hannity predsednika Obamo razglaša za »komunista«, »tirana« in »diktatorja«. Rush Limbaugh upa, da bo Obama propadel. Michael Savage pa potem vedno poskrbi, da ju preseže. In ker je ekstremen, svoj show snema kar v svojem privatnem studiu, pravzaprav v enem izmed treh - in nikoli vnaprej ne pove, v katerem studiu bo snemal. Za vsak primer. Tudi lokacij svojih studiev ne izda. Spet za vsak primer. S sabo ima vedno pištolo in telesnega stražarja, na promocijske turneje pa ne hodi. Točno, za vsak primer. Talk radio je trenutno največje upanje ameriške desnice in republikanske stranke, ki se po Bushevem debaklu in Obamovem vstajenju ne more in ne more pobrati. In Michael Savage je animator skrajnega krila ameriške desnice. Ko so mu Britanci prepovedali vstop v Britanijo, je bilo tako, kot da bi prepovedali vstop srcu ameriške desnice. Ameriška desnica je hitro oznanila, da je to poskus kriminalizacije konservativnih idej. Danes so ustavili Michaela Savagea - jutri bodo Rusha Limbaugha! Kdo je naslednji? Hitler.

Savage Nation

Michael Savage ima 8 milijonov poslušalcev, vrti ga okrog 400 radijskih postaj, v regiji San Francisca - Bay Area - pa je največji radijski hit. Kar je seveda presenetljivo: San Francisco velja za največjo ameriško trdnjavo liberalizma - Michael Savage pa velja za trdnjavo konservativnega ekstremizma. Pa vendar to ni čisto presenetljivo: Michael Savage je za San Francisco to, kar je bil za gejevskega aktivista Harveyja Milka Dan White, potemtakem tip, ki ga je leta 1978 ubil. Michael Savage je nadaljevanje Dana Whitea z drugimi sredstvi, medijska verzija Dana Whitea, verbalni atentator. White je bil mestni supervizor - tako kot Milk. Zakaj ga je ubil? Ker je bil ob službo, ker so ga vrgli iz mestnega sveta, ker so ga ponižali in ker je imel občutek, da je bil žrtev liberalno-gejevsko-etnične zarote. Dan je bil pač White, konservativec, »čisti« Američan. Liberalci že ne bodo hodili po meni! Bum! Bum! Bum! In tako je White-supervizor postal White-atentator. Zaradi frustracij, paranoje in brezposelnosti se Američani oklepajo orožja, kot je rekel Barack Obama. In pred njim Michael Moore.
Kar nas pripelje do vprašanja: kako je Michael postal Savage? Ali bolje rečeno: kako je Weiner postal Savage? Michael Savage - »čisti« Američan - je bil namreč najprej Michael Weiner, sin judovskih imigrantov. Zrasel je v Bronxu, ne ravno na parketu. V Greenwich Villageu se je navdušeno družil s poeti, beatniki, disidenti, liberalci, anarhisti in drugimi nonkonformisti. Objel je kontrakulturo, si nataknil trendovsko baretko, sanjaril, vlekel džoint - in seveda, nikamor ni šel brez Kerouacovega kultnega romana On the Road. Nič ni imel proti abortusu. Hotel je postati somebody. Odletel je na Bahame, da bi obogatel. Ni mu uspelo. Odletel je v Pariz, da bi postal zdravnik. Ni mu uspelo. Odletel je na Majorco, da bi postal poet. Ni mu uspelo. Odletel je k Timothyju Learyju, da bi tudi sam postal guru psihedelije in kontrakulture. Ni mu uspelo. Leary ga je postavil le za vratarja na svoji »LSD farmi«. Odletel je k vdovi Aldousa Huxleyja, da bi prek nje vase skanaliziral Aldousa Huxleyja. Ni mu uspelo. Odletel je v neki trendovski klub, da bi vase skanaliziral Lennyja Brucea. Ni mu uspelo. Njegova stand-up komedija je bila polom. Ni vžgal. Nikjer ni vžgal. Publika ga ni hotela. Še huje: ameriški sen ga ni hotel. Ameriški sen, ki naj bi ga čakal za vogalom, se je prelevil v eno samo zavračanje. In to dobesedno: verjetno se mu je zdelo, da ga je ameriški sen izbruhal - da mu gre ob njem na bruhanje.
Od zagrenjenosti se mu je mešalo. Bil je čas, da se prelevi v akademika. Odletel je na Havaje, se vpisal na faks, študiral farmacijo, botaniko in antropologijo, nabiral eksotične zdravilne rastline, tako da je kmalu izgledal kot botanična verzija beatnika. Snubil in gostil je beatniške poete, predvsem Allena Ginsberga in Lawrencea Ferlinghettija, se preselil v San Francisco, kjer se je pomešal med beatnike, liberalce, boeme, anarhiste, komuniste in druge dežurne kafetarijske nonkonformiste, jim kazal fotke, na katerih je gol čofotal z Ginsbergom, obenem pa leta 1978 doktoriral na univerzi Berkeley - iz etnobotanike (»Nutricionistična etnomedicina na Fidžiju«). Kar ga je pomirilo, toda le za hip: hotel je postati univerzitetni profesor. Ni mu uspelo. Ko se je namreč prijavljal za profesorja, ga niso hoteli sprejeti na nobeno univerzo. »Belci naj se ne prijavljajo,« je oznanil, ker da itak jemljejo le črnce, Hispance in ženske. V sebi je videl žrtev akademsko-liberalne zarote. Michael Weiner je bil na tem, da postane White. Začel je objavljati knjige o naravnem, zemeljskem, herbalnem zdravilstvu, in to serijsko, pa ni pomagalo.
Neuspehi, frustracije, zavrnitve in resentiment so ga zlagoma prelevili v bizarnega atentatorja. V knjigi Herbal je še priporočal medicinsko uporabo marihuane, v knjigi Maksimalna imunost, ki jo je objavil leta 1986, pa je že geje pozval, naj sprejmejo krivdo za aids. In potem je šlo le še na slabše. Leta 1994 je skušal na trg spraviti knjigo Imigranti in epidemije, v kateri je za vse bolezni, ki tarejo Ameriko, krivil imigrante, toda izdati je ni hotela niti ena založba. Ne pozabite, Michael Weiner je bil tudi sam imigrant. Kar seveda pomeni, da je bil po svoji kriptonacistični retoriki tudi sam »bolezen«. Čas je bil, da postane zdravilo. Ali bolje rečeno: čas je bil, da Michael Weiner postane Michael Savage. Posnel je »satirični« radijski show (o imigrantih in epidemijah), neke sorte avdicijski demo, ki ga je potem poslal 250 radijskim postajam. Vse so ga zavrnile - razen treh. Sprejel je ponudbo radijske postaje KGO, ki ga je najprej uporabljala za filanje nočnih terminov, leto kasneje pa ga je prepustila svoji sestri, radijski postaji KSFO, ki je mutirala v prvi pravi konservativni talk radio. Savage je dobil svojo platformo, svoj talk radio. V etru je bil vsak dan od 16.00 do 19.00, potemtakem v idealnem času, pač v času, ko se ljudje iz služb vozijo domov, ko nekaj ur sedijo v avtu in ko poslušajo radio. In tako se je začelo. Najprej je oznanil, da imajo črnci preveč pravic. Več kot belci. Po novem se je imenoval Michael Savage - po pomorcu Charlesu Savageu, ki naj bi oborožil Fidži in ga spremenil v »reko krvi«. Svoj radijski show pa je poimenoval Savage Nation. Divja, divjaška, groba, besna, neusmiljena, brutalna, grozovita nacija. Savageova nacija. Kot da bi hotel reči: tekla bo kri!
Ne brez razloga, kajti: »Preživeli bomo le, če bomo bolj groba nacija, ne pa bolj sočutna nacija. Amerika ne bo preživela, če se bo še naprej valjala v tej zgrešeni sočutnosti. Če bomo sočutni do svojih sovražnikov, ne bomo preživeli. Tako pravi zdrav razum. Z mano se bodo strinjali vsi, razen morda tisti v Hollywoodu, ki so na cracku,« pravi v knjigi The Savage Nation, ki je postala njegov prvi bestseller, da ne rečem superseller. Ne zadnji. Že podnaslov tega bestsellerja je povedal vse: Kako rešiti Ameriko pred liberalnim napadom na naše meje, jezik in kulturo. Problem so torej liberalci, ki puščajo ameriške meje na stežaj odprte. Itak so »pinko«, geji. »Liberalizem je mentalna motnja.« Če bi bilo po njegovem, potem bi liberalce zaprli v živalski vrt. In seveda, problem so imigranti, ki kazijo, kvarijo in kužijo nacijo. Jebeni Tretji svet! Jebeni Third World, ki pa se v Savageovi dikciji prelevi v »Turd World« - v »Drekasti svet«. Oboji, liberalci in imigranti, so del kabale, ki skuša spodkopati Ameriko. V to kabalo vedno prišteje tudi profesorske, akademske kroge, ki itak tolerirajo le črnce, Hispance in ženske... ee, feministke... ee, »femifašistke«. In »femifašistke« so pekel, ker so Ameriko »feminizirale in homoseksualizirale«, s čimer so ogrozile njen obstoj. Nacija je postala »pasivna in mazohistična«. Feminizirana in homoseksualizirana nacija pa ni dovolj groba, da bi preživela! To naj bi bil tudi razlog, da je v Ameriki toliko primerov avtizma - ker otroci nimajo močnih, avtoritativnih očetov, ki bi jim rekli: »Ne bodi kreten! Tako ne boš nikamor prišel! Ne bodi bedak! Postavi se! Bodi mož! Ne joči in kriči, idiot!« Lani je celo najavil, da bo ustanovil tretjo stranko, ki bo Ameriki vrnila »meje, jezik in kulturo«.
Razlog več, da liberalce najraje razglasi kar za »komunaciste«. Ferlinghettija, svojega idola, ki mu je pisaril dolga oboževalska pisma (in ki ni nikoli razumel, zakaj se je »Michael Weiner prelevil v sovražnika Judov, poetov in levičarjev«), je kasneje razglašal za »komunista«. In ko je umrl, se je razveselil - končno smo se znebili te »smeti«! Te etnične »smeti! Ferlinghettija. Charlesu Barkleyju, slovitemu košarkarju in članu Dream Teama, je v neki oddaji siknil: »Ti si zabit košarkar! Pojdi raje driblat! Pojdi raje driblat! Še čevljev mi ne bi mogel očistiti!« Protivojni protestniki so zanj le pučistični »uporniki«, Seana Penna, ki je agitiral proti ameriški invaziji na Irak, je razglasil za »Osamo Penn Ladna«. Liberalci so »trojanski konji«, saj »bolj zaupajo Sadamu Huseinu kot predsedniku Bu-shu«. Ni mu šlo v glavo, da invaziji na Irak nasprotuje Martin Scorsese, ki je posnel tako nasilne filme: »Mesarija! Kri! Umor! Kalvarija!«
Savage je bil kakopak navijač invazije na Irak. To je nujnost! Invazija bo Ameriko prelevila v »Savage Nation«! In bolj groba, ko bo invazija, bolje za Ameriko! Tistim, ki so govorili, da je Amerika Irak napadla le zato, da bi se polastila iraške nafte, je gnevno siknil: »Pa kaj?! Če bomo tistim zverinskim arabskim morilcem pustili, da obdržijo nafto, bomo v dvajsetih letih na vseh štirih.« Problem je bil le v tem, da se mu je celo Bush zdel premehak, preveč sočuten in preveč liberalen, premalo hardcore.

Pobijte njihove ženske!

Leta 2003 je dobil celo svoj TV show, in sicer na mreži MSNBC, kar je bila taktična poteza. MSNBC, ki je tedaj predvajal show zelo liberalnega in protivojnega Phila Donahueja, se je skušal namreč v času, ko je šla Amerika nad Irak, malce uravnotežiti: Phila Donahueja je odslovil, namesto njega pa angažiral konservativne, militantne, nestrpne, vojne hujskače, kakršen je bil Michael Savage. Jasno, njegov show se je imenoval »The Savage Nation«, toda ni trajal. Specifično: vzdržal je le 5 mesecev. Kako to? Ni bilo publike? Ni bilo oglaševalcev? Ne, njegov show so ukinili, ker je nekemu klicatelju, ki ga je razjezil, siknil, da je »sodomist«, »prasec« in »smet« in da naj »faše aids in umre«. Plus: nekatere radijske postaje, recimo v Bostonu in Los Angelesu, so za kazen nehale predvajati tudi njegov radijski show, pa četudi se je potem - po hudi ofenzivi - opravičil. Niso ga vzeli nazaj, pa tudi radijska postaja KSFO, ki ga je lansirala in dolga leta futrala, je njegov show odvrgla in začela v terminu, ki ga je prej pokrival Savage (»desno od Rusha Limbaugha, levo od Boga«), raje predvajati show Seana Hannityja, malce manj grobega ultrakonservativca.
To je le potrdilo njegovo tezo, da je žrtev medijske zarote in »komunacističih« liberalcev, ki kontrolirajo medije in ki ga skušajo ustaviti, odstaviti, likvidirati. Savage, ki je en pasant - v španoviji s svojim sinom - izumil tudi herbalni energetski napitek RockStar (»Žuriraj kot rock star!«) je prestopil k radijski mreži Talk Radio Network, se stalno boji, da je svoboda v Ameriki ogrožena - predvsem kakopak svoboda govora, okej, svoboda njegovega govora. Toda ironično: Savage, ki ljudi in oglaševalce poziva, naj bojkotirajo liberalce in liberalne medije, recimo TV mrežo ABC, ki da je le »boljševiško« trobilo, je vložil tožbe proti spletnim stranem (takebackthemedia.com, savagestupidity.com in michaelsavagesucks.com), ki so ljudi in oglaševalce pozivale, naj njegov radijski show bojkotirajo.
Ko so mediji razkrili, kaj so ameriški vojaki v Abu Grajbu počeli z iraškimi zaporniki, je bil zadnji, ki bi protestiral proti torturi. Au contraire: Lynndie England, zloglasna mučiteljica, ki se je sadistično znašala nad iraškimi interniranci, je postala njegova junakinja. »Bejba z bičem! Hej, fajn se je imela!« Tortura je kot gejevski seks, je dahnil Savage, ki se je služenju v Vietnamu izognil. Arabce je razglasil za »neljudi«, Ameriko pa pozval, naj pobije na tisoče arabskih jetnikov in kako arabsko metropolo razstreli z jedrskim orožjem. »Briga me, če se skrivajo za ženskimi kiklami! Pobijte njihove ženske! Kajti tudi naše ženske so umrle 11. septembra! In naše ženske bodo jutri spet umirale, če se ne bomo znebili teh insektov, ki nas hočejo uničiti!« Marincem, ki so v Hadithi zverinsko pobili iraške civiliste, je poslal denar, da se bodo lahko branili. Če bi nad sabo zaslišal ameriške bombnike, ki letijo proti Bližnjemu vzhodu, bi bilo to »bolje od orgazma«. Vsekakor, »Savage Nation« je porno šoker. Zato ne čudi, da se pred začetkom vedno privrti svarilo, da ta show vsebuje »psihološko goloto« - in »adult language, adult content«. Tako svarilo stoji pred porniči.
Michael Savage je enciklopedični povzetek vsega tistega, kar dela Ameriko ekstremno, lunatično, divjo, grobo in besno - ekskluzivnosti ameriškega nasilja daje moralni kontekst. Ne pozabite: ko so nedavno objavili tajne dokumente, ki so pokazali, da je torturo odobril ameriški politični vrh, in ko so potem nekateri - nekaj časa tudi sam Obama - zahtevali, da se vse tiste, ki so odobrili torturo, vključno z generali, ministri in Bushem, postavi pred sodišče, je na hitro medijsko turnejo krenil nekdanji podpredsednik Dick Cheney in nacijo prepričeval, da je mučenje rešilo mnoga ameriška življenja. Desnica je šla za njim: mučenje je rešilo mnoga ameriška življenja! In kmalu so začeli tudi mainstream mediji mučenje relativizirati: veste, mučenje je rešilo mnoga ameriška življenja!
Michael Savage je le groba verzija teh ameriških ekskluzivnih relativizacij. Stalno pač vzdržuje in podžiga ameriško jezo. Tistim, ki so jezni, daje vedno prav. Prav imate, da ste jezni! In ni čudno, da ste zagrenjeni! Nimate več nobene svobode! Odžirajo vam jo liberalci, imigranti, geji, protivojni protestniki, pristranski mediji, avtisti! Nekateri se sprašujejo: ali Savage verjame temu, kar govori? Morda ne, toda temu, kar govori, verjamejo tisti, ki ga poslušajo. Mnogi izmed tistih, ki ga poslušajo, pravijo, da se z njim ne strinjajo in da ga poslušajo le za zabavo, toda največ strinjanja je prav v zabavi, ne. Nikogar ni ubil, pravi desnica. V resnici jo je še dobro odnesel: tudi Julius Streicher, strupeni antisemit in največji medijski razširjevalec sovražnega govora v Tretjem rajhu, ni nikogar ubil, pa so ga po vojni v Nürnbergu kljub temu obsodili na smrt in obesili.