Jožko Šavli: Zlati cvet: bajeslovje Slovencev

+ + +

Obsežno delo (526 s.) o mitologiji starih Slovencev.

Venetolog Jožko Šavli je izdal ilustrirano enciklopedično knjigo, v kateri pojasnjuje stare slovenske oz. venetske bogove, kot so Triglav, Belin, Svetovid, Zemlja, Vodin, Živa, Baba, Korant, Pust, Dogana, Vesna, Jarnik, Maja, Kresnik, Vodnar, Orjak ter Čatež, in bajeslovna bitja, kot so ajdi, vedomci, pesjani in slični.

Za ljubitelje starožitnosti bogato delo, ki črpa iz legend, ljudskih pripovedi in verovanj, etnoloških del in venetoloških izpeljav. Nedvomno je fascinanten ta gigantski korak, ko iz drobcev sledimo zgodbam in izvorom celo v tisočletja pred našim štetjem. Delo je pretkano z racionalnimi uvidi, ko recimo pojem pesjan postavi v kontekst krščanske srednjeveške mentalitete, ki je nekrščene tujce imenovala za pesjane. In od tod izpelje kredibilno interpretacijo bitij, kot je bil Pes Marko; pesjan, rojen iz zveze med domačinko in »tujim pesjanom«.

Če pa se vprašamo, kako prek bajeslovja spoznati navade iz starejših obdobij zgodovine, odgovorov ne bomo našli. Šavli izpostavlja postavljanje mlaja v praznik boginji Maji, za katerega trdi, da je karantanski praznik pomladi nad zimo, ne pa nasledek rimskega praznika boginje Flore, ki slavi prihod pomladi. Zanimiva dilema, ki pa je avtor ne razreši z argumenti, ampak se zateče k doksi: tako je! To ji jemlje prepričljivost, zakaj od bralca pričakuje, da bo njegov vernik, namesto da bi ga prepričeval z analizo različnih interpretacij in s spoznanji antropoloških in zgodovinskih študij.

Skratka knjiga, ki jo bolj kot rigoroznost misli odlikuje izjemna strast odkrivanje elementov prapreteklosti.