Državniške igre

za +

Vsi predsednikovi možje.

Državniške igre so paranoidni žurnalistično-politični triler, ki že takoj na začetku obljubi veliko: asistentka in ljubica mladega, manekenskega, zelo ambicioznega kongresnika Collinsa, ki ga igra Ben Affleck, pade pod metro. Ne ravno ponesreči, se razume. In čar Državniških iger, posnetih po prestižni BBC-jevi seriji, je v tem, da svojo obljubo potem držijo, ko nas potegnejo na mračne, tesnobne, labirintne, pokvarjene hodnike ameriške visoke politike, kjer se po sili razmer srečata panični, ogroženi, škandalizirani Collins, ki ravno začenja kontroverzno kongresno preiskavo o bogatenju megakorporacij, prilepljenih na pogodbe ministrstva za domovinsko varnost, in Cal McAffrey (Russell Crowe), raziskovalni reporter, mučenik tiskane besede, očitno zadnji, ki se še spomni, da bi Watergate in Nixon preživela, če ju ne bi razkrinkala raziskovalna reporterja, Bob Woodward in Carl Bernstein. McAffrey je zadnji Collinsov up, zato hoče, da ga medijsko reši, ali bolje rečeno - da razišče ozadje smrti svoje asistentke/ljubice, da torej do »resnice« pride pred tistimi, ki ga hočejo zrušiti z »lažjo«. Collins je pač prepričan, da je žrtev zarote. McAffrey je po drugi strani prepričan, da je v konfliktu interesov: nekoč sta bila namreč prijatelja in cimra, zatreskana v bejbo (Robin Wright Penn), ki je na koncu izbrala Collinsa. Toda ko se križajo interesi politike in medijev, vse poti hitro vodijo v parkirno garažo. Državniške igre stare napetosti med mediji in politiko preselijo v čas blogosfere, ki se McAffreyju, nostalgičnemu verniku časopisne integritete, tako upira, da igro sprejme, navsezadnje, v medijih je toliko političnih igric, kot je v politiki medijskih igric. Reporter ne more več priti do resnice, če ni dober politik. In obratno: politik se ne more več zlagati, če nima dobre medijske podobe. Kmalu bo še lažje: časopisi izumirajo.