Samo Rugelj: Gledalec/bralec

+ + + +

Zapisi o filmih in knjigah.

Čeravno naslov meri na filmskega gledalca in knjižnega bralca, knjiga ni izbor filmskih in knjižnih recenzij. Avtor preskakuje med različnimi vlogami: od kupca knjige, kakopak bralca, recenzenta, obiskovalca knjigarn in antikvariatov, trgovca s knjigami, knjižnega založnika pa do urednika, ki ureja revijo, ki govori o izdanih knjigah. In podobno pri filmu, kjer se vrstijo perspektive filmskega gledalca, urednika filmske literature, filmskega kritika, poznavalca filmske distribucije in direktorja Festivala slovenskega filma.

Zakaj torej hvalnica branju in gledanju? Descartes je človeka definiral kot: cogito, ergo sum, v zdajšnjost pa bi ga lahko parafrazirali: sem, kar gledam in kar berem. Toda kako naj izbiram med tisoči in tisoči filmov in med milijoni knjig? Kaj je tisto, kar me vodi?

Avtor ne prinaša preprostega ključa, namesto njega napeljuje na omiko. Ta ne pade z neba, niti ne nujno od staršev, ampak izvira iz misli. Najsi bo prek filmske vzgoje, biblioterapije, ki jo je prakticiral Rugelj, st., ali iz akta knjižnega branja in filmskega gledanja izbranih del, s pomočjo katerih si potem človek pojasnjuje svet in širi obzorje. Toda kultura branja in gledanja ni le subjektivna formacija, temveč proces, ki ga lahko spodbuja država, bodisi z zakoni, s šolskimi zakoni ali s tržnim redom. Tako navaja eksperiment švedske vlade, ki je davek na knjigo s 25 odstotkov znižala na vsega 6, a hkrati poskrbela za mehanizme, da razlike niso pospravili v žep založniki in distributerji. Ali na drugi strani skrivnost večne vitalnosti danske kinematografije ali spet primer, tokrat onkraj oceana, v domiselnem knjigotrškem detajlu hiše Barnes & Noble, kjer knjige večkrat na dan rotirajo po policah.

Skratka, spoznavno polna esejistika.