Zlatko in Optimisti: 585 teorija

V serialu Longykovih Izštekanih je prišel trenutek za reperja Zlatana Čordića oziroma Zlatka. »Zlatko, sin Fužin,« kot ga v naslovu spremljevalnega uvodnega besedila poimenuje Goran Vojnović, je znotraj 585 teorije prinesel trojno izdajo. Sestavljajo jo knjiga o Zlatku in Fužinah v slikah in besedilih - pa ne komadov, da ne bo pomote, ampak o Zlatku in sorodnih temah, v knjigi pa še DVD in CD izštekanega koncerta, na katerem je sicer marsikaj vključeno v elektriko, ampak pomembnejše je to, da gre za hip hop koncert z izvrstno aranžiranimi glasbeniki. Ti so pošteno okrepili tole izdajo, v katere prvem kadru sta Zlatko in Anže Kacafura, glavni back vokalist in avtor vseh skladb. Če bi šlo za navadno pop ploščo - od nekdaj velja, da je težavno ustvarjati dober pop -, bi ji recenzent za gladko funk, soul in r'n'b plutje na ritmu Zlatkovega mikrofona mirno dal pet zvezdic, saj pošteno presega domače standarde pop produkcije. Tako je komad Mi je žal (na katerem gostuje Tina Marinšek iz Tabuja) pripravljen za konzerviranje v zimzelene napeve, na plošči pa je še najmanj pol ducata potencialnih hitov za slovenski radijski air-play. Ob podpori Vala 202 se je s 585 teorijo zasidral sorodno močno kot njegovi domači idoli, ki jih opeva v skladbi Dragi Dalaj, a drugače. Klemen Klemen in Ali En sta bila ena prvih, Zlatko pa je eden mnogih mladcev, ki so rasli in živeli hip hop. Vsak na svoj način in s svojimi cilji.

Za večino tistih domačih reperjev, ki so zmagovali na freestyle battlih, pač ni bila glavna ambicija postati zvezda. Zlatko s tem nima težav. Ima pa jih nekaj s svojim iskrenim in neposrednim 'attitudom', ki se še vedno zrcali v besedilih: do drugih reperjev, radijskih urednikov in ostalih, ki ga od časa do časa spomnijo, da svet ni vedno lep. Vendarle je situacija ravno toliko ugodna, da mu je eno spremljevalnih besedil v knjigi napisal tudi radijski urednik Andrej Karoli. S tole ploščo si je Zlatko (morda celo dokončno) utrdil okope, ki jih je leta zavzemal znotraj scene, ko je pogosto deloval po načelu sam-proti-vsem. Paradoks je v tem, da gre njegov reperski uspeh v smeri širše publike, ne zgolj scene ali ulice, o kateri rad govori v svojih besedilih. Govori o sociali, čefurjih in Sloveniji ter svetu in vzporednih pojavih, ki sestavljajo njegov svet. Zlatkova zgodba je tudi zgodba o posamezniku, ki si je izgradil in izboril uspeh mimo (umetniške) scene, v kateri je rasel. Zdaj je dokončno razširjen razpon Fužinca, ki je s Teorijo dobil material za samodejno širjenje po Sloveniji in bo po publiki dosegel precej širši domet od kontemporarnih domačih reperjev. Na poti do uspeha pa še malce zmoti, da so na album naložili 18 komadov v 73 minutah in da nekateri komadi (z gosti) ne dosegajo tako visokega standarda, kot ga začetne, pretežno nosilne in koncentrirane kompozicije. (P)op-timistično.