II. državljanska vojna

Barack Obama je Hitler. Ne, čakajte - mar ni bil še včeraj Karl Marx? Seveda je bil. In je še vedno. Toda zdaj je tudi Hitler. Zdaj je namreč oboje - Hitler in Marx. Fašist in socialist. Obama ni niti Hitler niti Marx, niti fašist niti socialist, toda v očeh ameriške desnice je oboje - in to hkrati. Ker je Marx, je tudi Hitler. In obratno: ker je Hitler, je tudi Marx. Ni le Hitler, ampak je hkrati tudi Marx. Ni le Marx, ampak je hkrati tudi Hitler. To, da je Hitler, je premalo - biti mora tudi Marx. To, da je Marx, je premalo - biti mora tudi Hitler. Če naj parafraziram Tima Wisea, avtorja mnogih knjig o rasi in rasizmu: desnica bi Obami sicer rada rekla »zumbo«, »črnuh«, »opica« ali podobnega, snetega iz bogate zakladnice rasističnih psovk, pa ne more. Časi so se spremenili: tega ne moreš niti ne smeš več reči. Vsaj javno ne. In ker mu ne smejo več reči »zumbo«, mu rečejo Hitler - ali pa Marx. Ali pa oboje.
Problem je seveda v tem, kot pravi Wise, da se zdi ta absurd desnici povsem logičen in smiseln, da se potemtakem to - Obama je Hitler, Marx, fašist, socialist, tiran, diktator, Pol Pot, Stalin ipd. - povsem ujema s trenutnim formatom desničarske ideologije. Za začetek, ameriška desnica - še posebej ekstremna desnica, ki intonira trenutno javno razpravo o usodi Amerike - je bela. Že od nekdaj. In dalje, desnica ima občutek, da izgublja Ameriko. Belci so do sedaj kontrolirali Ameriko - zdaj imajo občutek, da je ne kontrolirajo več. In da ni več ustvarjena po njihovi podobi. Niti po božji podobi. Kar je ista stvar. Samo pomislite: ameriški predsednik je Obama, ki ni bel. In ta predsednik, ki ni bel, izpraznjenega mesta na vrhovnem sodišču ni zapolnil z belcem ali belko, ampak s Hispanko, Sonio Sotomayor. Ko je ameriški predsednik postal nebelec, je bila to akcidenca - zdaj, ko je postala vrhovna sodnica nebelka, je to že vzorec. In ekstremna desnica, ki ji retoriko histerizirajo radijski in TV pop demagogi, kot so Rush Limbaugh, Glenn Beck, Michael Savage, Ann Coulter in Sean Hannity (popolni dediči nacistične propagande in šarlatanskih televangelističnih pridigarjev), je krizo Amerike, ki jo je sama zakuhala (z vojnami, širjenjem vojaških baz in imperija, rekordnim trošenjem in zadolževanjem, neoliberalizmom, glorifikacijo trga, patološko privatizacijo vsega javnega itd.), na hitro - in rokohitrsko - prevedla v bombastične, nostalgične populistične fraze, da Američani izgubljajo Ameriko, da Amerika ni več to, kar je bila, da je vse, kar je Ameriko delalo Ameriko, izgubljeno, da je Amerika izgubila veličino in moč, da se je spremenila do neprepoznavnosti, da se ameriški sen Američanom vse bolj izmika, da je Amerika napadena in da je bilo prej bolje in da se je treba nujno vrniti h koreninam, tradiciji in idealom ameriške republike.
A to še ni vse. To je le začetek. Ali bolje rečeno: fraza, da Američani izgubljajo Ameriko, je le uvod v frazo, da so belci žrtve nove, strašne, vsesplošne, dobro organizirane rasne diskriminacije - Obamove diskriminacije. Rasne diskriminacije, ki jo vodi Obama. V Ameriki imajo po novem prednost in boljši dostop do ameriškega sna nebelci - črnci, Hispanci, muslimani. Ni čudno, heh, kajti Obama je rasist, kot je oznanil Glenn Beck, gostitelj zelo gledane oddaje na TV kanalu FoxNews: »Globoko v sebi ima zakoreninjeno sovraštvo do belcev.« Resno! Rush Limbaugh, voditelj najbolj poslušanega radijskega talk-showa, ki je pred časom famozno dahnil, da srčno upa, da bo Obami spodletelo, pa je oznanil, da se belci pod Obamo selijo »na zadnji sedež avtobusa«. Logično, si reče frustrirani, skrizirani, depresivni, vodljivi vox populi: Če Obama ne bi bil rasist, potem ne bi kandidiral za ameriškega predsednika! Če ne bi bil rasist, potem ne bi hotel postati ameriški predsednik! Če ne bi bil rasist, potem za vrhovno sodnico ne bi imenoval nebelke, ampak belca! Logično. Ni kaj. Sklep: belcem se pod Obamo godi tako, kot se je črncem godilo pod Kukluksklanom in zloglasnimi »rasnimi zakoni« Jima Crowa. In da bi vox populi lažje potegnil ta sklep, je ekstremna desnica - v njenem imenu Pat Buchanan, nekdanji predsedniški kandidat in simpatizer Adolfa Hitlerja - to povedala tudi direktno. Nostalgija po »starem režimu«, po tistem »prej«, je nostalgija po času, ko črnci niso imeli take samozavesti, da bi kandidirali za ameriškega predsednika, in ko so belci imeli tako samozavest, da so črnce pošiljali »na zadnji sedež avtobusa«. Še več, republikanci so se nedavno primerjali celo z iranskimi disidenti, ki jih zatira Ahmadinedžadov režim! Kot da bi hoteli potegniti paralelo med Obamo in Ahmadinedžadom - kot da bi hoteli implementirati staro konspirološko krilatico, da je Obama v resnici musliman. Pričakujte parade »belega ponosa«.
Vsa ta perverzna retorika belskega mučeništva in viktimiziranosti, ki podžiga zimo ameriškega nezadovoljstva, se kakopak lepo lepi na siceršnje - dobro podkovane - strahove: da bo Obama Američanom pobral orožje (tako da se ne bodo mogli več braniti), da si bodo ameriški jugozahod prilastili Mehičani, da namerno ne bo ustavil invazije ilegalnih imigrantov, ki kužijo in pogubljajo Ameriko, in da bo vpeljal višje davke, s katerimi bo gradil močno, centralizirano, totalitarno oblast in razvajal lenuhe, ki se lepijo na socialno podporo, namesto da bi pobral le toliko davkov, kolikor jih potrebuje za financiranje policije, da lahko varuje privatno lastnino, edino reč, ki jo je vredno varovati. Za desnico je torej vse logično, pravi Wise, vključno s tem, da je Obama Hitler: Hitler je bil namreč tudi rasist. Obama je rasist, ergo - Obama je Hitler! »Če hočeš črnca, ki je na vrhu ameriškega političnega sistema, spremeniti v Hitlerja, potem moraš v glave belcev vcepiti idejo, da je rasni fašist.« Da bi pa se vse te točke povezale, da bi se torej spletla logična zgodba o Obamovi Ameriki, je desnica potrebovala akustično platformo. In jo dobila. In da bi bil absurd večji, je desnici »disidentsko« platformo nastavil kar sam Obama: reformo zdravstvenega zavarovanja. Ali natančneje: town-hall meetings, javne tribune, na katerih poteka javna razprava o reformi zdravstvenega zavarovanja, so postale platforma, na kateri skuša desnica sprožiti II. državljansko vojno.

Po Ameriki hodi pošast!

Kot veste, je Obama kmalu na začetku mandata napovedal reformo zdravstvenega zavarovanja, pravo revolucijo - vpeljavo univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi ga financirala država. Pomeni: po novem bi imeli zdravstveno zavarovanje vsi Američani. Tudi tistih 50 milijonov, ki stalno životarijo brez zdravstvenega zavarovanja. Desnica je ponorela: »socializacija« zdravstvenega zavarovanja je socializem. Plus: univerzalno zdravstveno zavarovanje - alias »javna opcija« - pomeni višje davke, ki bodo okrepili državo in birokracijo, Američanom pa zategnili svobodo. In končno: univerzalno zdravstveno zavarovanje bi Ameriko finančno zlomilo! To, da so desničarji, največji navijači enotnosti, patriotizma in »ene nacije, združene pod Bogom«, proti temu, da bi imeli vsi Američani zdravstveno zavarovanje (kot se pač za »eno nacijo, združeno pod Bogom«, tudi spodobi), je sicer noro, toda logika desnice je tlakovana z norostjo.
Ali pa tudi ne: če bi Obami uspelo zdravstveno zavarovanje univerzalizirati, bi bil to hud udarec za republikance, ki še vedno celijo in ližejo povolilne in postbushevske rane. Obamov uspeh bi bil republikanski neuspeh. Samo še tega se manjka, da bi leta 2012 na volišča prišli tudi tisti, ki jih je Obama odrešil vseh muk, povezanih s pridobivanjem zdravstvenega zavarovanja! Razlog več, da je desnica takoj skočila v posteljo z zdravstveno-industrijskim kompleksom, potemtakem z zavarovalnicami, farmacevtskimi korporacijami in bolnišnicami, ki jim ni do reforme, kaj šele do »socializacije« zdravstvenega zavarovanja, s katerim zdaj tako bajno služijo. Profiti so izredni. Le kako ne bi bili: bolnišnice lahko za svoje usluge računajo, kolikor hočejo, zavarovalnice lahko zdravstveno zavarovanje prodajajo z neizmernimi količinami drobnega tiska in lukenj, farmacevtskim korporacijam pa se z državo ni treba pogajati o cenah zdravil, kot recimo drugod, kjer državi kot plačnici zdravstvenega zavarovanja ni vseeno, koliko stanejo zdravila. Zdravstveno-industrijski kompleks krize sploh ni opazil, kaj šele čutil, toda v Obamovi reformi je videl konec sveta. Koalicija zdravstveno-industrijskega kompleksa in desnice je morala nujno poskrbeti, da bo reforma Obamov Waterloo.
In ko gledate javne tribune o reformi zdravstvenega zavarovanja, ki so se prelevile v fenomen in medijsko senzacijo tega poletja, v populistični freakshow, v reinkarnacijo Jerryja Springerja, imate občutek, da gre za biti ali ne biti. Življenje ali smrt. Kongresniki na teh javnih tribunah razpravljajo z ljudstvom - in ljudstvu se meša. Javne tribune organizirajo kongresniki, da bi ljudstvu pojasnili smisel in namen reforme, toda nikoli ne pridejo do konca. Kaj do konca: običajno jih zelo hitro divje, sunkovito, burno, brutalno, histerično, zastraševalno prekinejo z medklici, protesti, litanijami in militantnimi govori. Vedno se najde nekdo, ki začne vreščati - ki začne kongresnika nadirati kot otroka. Nekdo, ki začne kongresnika besno motiti, ustavljati, onemogočati, zmerjati. Nekdo, ki kongresniku ukrade show. Nekdo, ki kongresnika - ali pa Obamo - razglasi za socialista in fašista, za izdajalca in terorista, pač za nekoga, ki hoče uničiti Ameriko in pokopati ameriško zdravje. Hja, vedno se na ves glas oglasi nekdo, ki pove, da Amerika ne potrebuje radikalnih sprememb - in da je Ameriko tako rekoč prepovedano spreminjati. Včasih komu zagrozijo - tudi s smrtjo. V Portsmouthu (New Hampshire) je na javno tribuno prišel tip s pištolo in napisom: »Čas je, da operemo drevo svobode!« Ta napis je imel na majici Timothy McVeigh, ko je razstrelil zvezno stavbo v Oklahoma Cityju.
Mediji - še posebej desničarski - to stalno dramatično kažejo, rekoč: Glejte, zgodilo se je ljudstvo! Ljudstvo noče reforme! Ljudstvo ima dovolj Obame! Ljudstvo hoče nazaj Ameriko! Ljudstvo je vstalo! To so pravi dediči ameriške revolucije! To je avtentično in nepotvorjeno! It''s real! Česa takega še nismo videli! Vprašanje je le: kdo je to ljudstvo, ki se je zgodilo? Kdo so ti glasniki statusa quo? Kdo so ti mali, spontani, civilni nepokorneži, ki polnijo udarne TV termine? Ko poslušate, kaj govorijo, pravi Adele M. Stan, reporterka AlterNeta, hitro ugotovite, da gre le za običajne osumljence, le za običajno desničarsko kakofonično fronto, v kateri se gnetejo konspirologi, nacionalisti, alarmisti, šovinisti, paranoiki, pro-life križarji, sovražniki leta ''68, homofobi, patrioti, mizantropi, sofisti, orožarji, hladnovojni fanatiki, »minutemani«, lunatični aktivisti, podžigalci ameriških invazij, teokrati, ekshibicionisti in zanikovalci Obamovega ameriškega državljanstva, ki hlinijo male, spontane, povsem navadne, zaskrbljene »mad as hell« belce brez ideoloških primesi in politične motiviranosti. Hitro so se namnožile aktivistične organizacije in spletne strani (FreedomWorks, Grassfire, ResistNet, 9-12 Project, TeaPartyExpress.org, Our Country Deserves Better, restoretherepublic.org.), ki podžigajo in organizirajo ta melodramatični cirkus, ponujajo pa tudi »akcijske pripomočke«, spiske debatnih topik in nasvete, kako prekiniti javno tribuno: debato prekinite čim prej in čim večkrat, dvignite prah, govorite bučno, intenzivno in emocionalno, obnašajte se nerazumno, napihujte številke in statistike! Za friziranje topik, lažnih dilem in ekspertnih mnenj skrbijo drugi.
Te spletne strani in ti jurišniki širijo iste dezinformacije kot desnica in megafonski medijski demagogi, recimo: prvič, reforma zdravstvenega zavarovanja bo ogrozila vaše zdravje, drugič, zdravstvo bo slabše kot prej - ko boste šli k zdravniku, boste tvegali življenje, saj bodo bolnišnice le še »državne farme«, na katerih bodo birokrati odločali, kdo naj umre in kdo naj živi, tretjič, zdravnika si ne boste izbrali sami, ampak vam ga bo izbrala država, ki bo s tem povečala kontrolo nad posamezniki, njihovim zdravljenjem in zdravili, ki jih bodo jemali (oh, in individualno se ne boste mogli več zdravstveno zavarovati), četrtič, čakalne vrste bodo neskončne - mnogi bodo med čakanjem umrli, prednost pri zdravljenju pa bodo imeli oboleli za aidsem in ilegalni imigranti, petič, ostarelim, invalidnim in obnemoglim - pa tudi vsem tistim, ki nasprotujejo Obamovemu socializmu, in hendikepiranemu sinu Sare Palin - bodo predpisali evtanazijo, šestič, olajšali bodo pot do abortusa, in to brezplačnega. Goebbels bi bil ponosen na njihovo argumentacijo. Vse to kakopak zapečejo z videi, v katerih Obamo na vse mogoče načine primerjajo s Hitlerjem, kar ni težko: hej, tudi Hitler je bil fan evtanazije in evgenike, ne! Če ne gre drugače, Obami prilepijo svastiko in »Sieg Heil«. Reforma je nacistična! In seveda: vsi na veliko promovirajo pohod v Washington, ki naj bi se zgodil 12. septembra. Zakaj se bo zgodil 12. septembra? V spomin na zlate čase - na 12. september 2001, ko je bila Amerika enotna, močna in vsemogočna. Zdaj ni več - Obama jo je razbil. In zrušil njeno suverenost. »It is time to go to Washington!« Ameriški način življenja je razdejan in uničen! »Republika je v nevarnosti!« Dovolj imamo afriškega diktata! Molite!
Trik je seveda v tem, pravi Adele M. Stan, da vse te militantne konspirologe, ki trdijo, da je Obamova reforma le nadaljevanje Hitlerjeve evgenike, vse te spontane motilce javnih tribun, ki zares spominjajo na Hitlerjeve »rjavosrajčnike«, in vse te spontane spletne strani, ki vodijo novo kulturno vojno, furajo PR agencije, ki furajo tudi medijske demagoge, vse skupaj pa financira zdravstveno-industrijski kompleks. Organizacija »Center for Responsive Politics« poroča, da je zdravstveno-industrijski kompleks samo od aprila do junija za lobiranje porabil več kot 133 milijonov dolarjev. Ko so lobisti zdravstvenih zavarovalnic republikanskemu senatorju Jimu DeMintu donirali štiri milijone dolarjev, je reformo takoj razglasil za socializem, tega pa za hudičevo delo. Ergo: lobiranje proti reformi je dober biznis. Res lepo je videti male ljudi, ki s takim užitkom delajo proti svojim interesom - in ki obenem s takim užitkom ščitijo interese korporacij. Vau!

Razpad Amerike prestavljen!

Toda vsi ti motilci in morilci javnih tribun, vključno s spletnimi stranmi in medijskimi demagogi, hudo pretiravajo. Še več: njihov propagandni cirkus je povsem nepotreben. Kot namreč kaže, Obamova reforma zdravstvenega sistema sploh ne bo reforma. In če bodo temu, kar se bo zgodilo, na koncu že ravno rekli reforma, potem to ne bo progresivna reforma, kakršno so vsi pričakovali. Zdravstveno zavarovanje bo, kot kaže, ostalo v rokah zdravstveno-industrijskega kompleksa, še posebej zdravstvenih zavarovalnic, kar pomeni, da bo zdravstveno zavarovanje lifralo 1.300 privatnih zdravstvenih zavarovalnic, ne pa država. »Javna opcija« odpade, so sporočili te dni, tako da bodo zdravstveno zavarovanje še naprej prodajale privatne zdravstvene zavarovalnice. »Obamova reforma je za reformo zdravstva to, kar je državno reševanje bank za reformo finančnega sistema - ravno obratno od tega, kar implicira njeno ime,« pravi Dave Lindorff, kolumnist CounterPuncha, ki tako kot mnogi drugi ameriški progresivci opozarja, da so Obamovo reformo zdravstva v resnici pisali lobisti in predstavniki zdravstveno-industrijskega kompleksa (recimo Billy Tauzin, nekdanji kongresnik, zdaj glavni lobist farmacevtske industrije), ki jih je Obama vključil v odbor za pripravo reforme. »Obama in demokratski kongres bosta Američane z reformo zdravstva tako kraljevsko nategnila, kot sta jih nategnila z reformo finančnega sistema.« To, da desničarji pravijo, da je Obamova reforma finančnega sistema - podobno kot reforma zdravstvenega sistema - socializem, ničesar ne spremeni. Tako kot je Obama dober propagandist, je desnica dobra kontrapropagandistka.
Izraza »univerzalno zdravstveno zavarovanje« ali pa »reforma zdravstva« ne omenja nihče več, še najmanj Obamova administracija, ki po novem raje uporablja izraz »drsenje proti univerzalnemu zdravstvenemu zavarovanju«. Obama je tudi sam oznanil, da zdravstveni sistem, kakršnega imajo v Kanadi (ali pa v Britaniji, oh, ali pa na Kubi, če ste gledali Mooreov doku Sicko), v Ameriki ne pride v poštev (ne, tudi cenejših kanadskih zdravil ne bodo uvažali), s čimer je - ironično! - le potrdil to, kar je ves čas trdila desnica, vključno z motilci javnih tribun. Hej, če je kanadski zdravstveni sistem tako zanič, kako to, da ga potem Kanadčani trpijo že 40 let? Še bolj ironično je to, da Amerika de facto že ima zametek univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, ki relativno solidno funkcionira, če odštejete to, da se doplačila iz leta v leto višajo (kar ni specifično ameriška hiba), in to, da mu grozi postopna privatizacija: no, programu se reče Medicare. Ta program krije zdravstveno zavarovanje vsem osebam, ki so invalidne ali pa starejše od 65 let. Toda predlog demokratskega kongresnika Johna Conyersa, da bi Medicare razširili na vse ameriške državljane, sta Obamova administracija in demokratski kongres takoj zavrgla. Kar je čudno: »Če je Medicare tako priljubljen pri starejših osebah, zakaj ni potem dovolj dober tudi za vse ostale?« Zdravstveno-industrijski kompleks, ki daje profitu prednost pred ljudmi, je bil pač proti tej razširitvi. Predvolilne donacije, s katerimi je zdravstveno-industrijski kompleks podojil levo in desno krilo ameriškega kongresa, so naredile svoje. Reforma bo le »božično darilo zavarovalniški industriji, bolnišnični industriji in farmacevtski industriji, ki so v Beli hiši za zaprtimi vrati sklenile tajne kupčije.«
Kdor bo hotel v Ameriko pripeljati univerzalno zdravstveno zavarovanje, bo moral očitno najprej zlomiti korporacije in vsaj za nekaj časa suspendirati kapitalizem. Obama se je zmotil, ko je mislil, da je kapitalizem ravno dovolj kompromitiran, da bodo ljudje bolj dovzetni za podružbljanje zdravstva, ali bolje rečeno - mislil je, da je kapitalizem tako kompromitiran, da mu ljudje ne bodo nasedli. Pa so mu. Toda nasedli so tudi republikancem, ki so se tako - po volilnem debaklu - ponovno vrnili v igro. Obamova vlada ne bo prevzela zdravstvenega sistema, ampak bo zdravje, zdravstvo in zdravstveno zavarovanje raje prepustila trgu, s čimer bo verjetno preprečila izpolnitev napovedi ruskega akademika Igorja Panarina, da bo Amerika do leta 2010 razpadla. In tako malo je manjkalo, da bi postala sovjetska republika.