20. 8. 2009 | Mladina 33 | Svet | Komentar
II. državljanska vojna
Zakaj bi se belci radi odcepili od Amerike
Barack Obama je Hitler. Ne, čakajte - mar ni bil še včeraj Karl Marx? Seveda je bil. In je še vedno. Toda zdaj je tudi Hitler. Zdaj je namreč oboje - Hitler in Marx. Fašist in socialist. Obama ni niti Hitler niti Marx, niti fašist niti socialist, toda v očeh ameriške desnice je oboje - in to hkrati. Ker je Marx, je tudi Hitler. In obratno: ker je Hitler, je tudi Marx. Ni le Hitler, ampak je hkrati tudi Marx. Ni le Marx, ampak je hkrati tudi Hitler. To, da je Hitler, je premalo - biti mora tudi Marx. To, da je Marx, je premalo - biti mora tudi Hitler. Če naj parafraziram Tima Wisea, avtorja mnogih knjig o rasi in rasizmu: desnica bi Obami sicer rada rekla »zumbo«, »črnuh«, »opica« ali podobnega, snetega iz bogate zakladnice rasističnih psovk, pa ne more. Časi so se spremenili: tega ne moreš niti ne smeš več reči. Vsaj javno ne. In ker mu ne smejo več reči »zumbo«, mu rečejo Hitler - ali pa Marx. Ali pa oboje.
Problem je seveda v tem, kot pravi Wise, da se zdi ta absurd desnici povsem logičen in smiseln, da se potemtakem to - Obama je Hitler, Marx, fašist, socialist, tiran, diktator, Pol Pot, Stalin ipd. - povsem ujema s trenutnim formatom desničarske ideologije. Za začetek, ameriška desnica - še posebej ekstremna desnica, ki intonira trenutno javno razpravo o usodi Amerike - je bela. Že od nekdaj. In dalje, desnica ima občutek, da izgublja Ameriko. Belci so do sedaj kontrolirali Ameriko - zdaj imajo občutek, da je ne kontrolirajo več. In da ni več ustvarjena po njihovi podobi. Niti po božji podobi. Kar je ista stvar. Samo pomislite: ameriški predsednik je Obama, ki ni bel. In ta predsednik, ki ni bel, izpraznjenega mesta na vrhovnem sodišču ni zapolnil z belcem ali belko, ampak s Hispanko, Sonio Sotomayor. Ko je ameriški predsednik postal nebelec, je bila to akcidenca - zdaj, ko je postala vrhovna sodnica nebelka, je to že vzorec. In ekstremna desnica, ki ji retoriko histerizirajo radijski in TV pop demagogi, kot so Rush Limbaugh, Glenn Beck, Michael Savage, Ann Coulter in Sean Hannity (popolni dediči nacistične propagande in šarlatanskih televangelističnih pridigarjev), je krizo Amerike, ki jo je sama zakuhala (z vojnami, širjenjem vojaških baz in imperija, rekordnim trošenjem in zadolževanjem, neoliberalizmom, glorifikacijo trga, patološko privatizacijo vsega javnega itd.), na hitro - in rokohitrsko - prevedla v bombastične, nostalgične populistične fraze, da Američani izgubljajo Ameriko, da Amerika ni več to, kar je bila, da je vse, kar je Ameriko delalo Ameriko, izgubljeno, da je Amerika izgubila veličino in moč, da se je spremenila do neprepoznavnosti, da se ameriški sen Američanom vse bolj izmika, da je Amerika napadena in da je bilo prej bolje in da se je treba nujno vrniti h koreninam, tradiciji in idealom ameriške republike.
A to še ni vse. To je le začetek. Ali bolje rečeno: fraza, da Američani izgubljajo Ameriko, je le uvod v frazo, da so belci žrtve nove, strašne, vsesplošne, dobro organizirane rasne diskriminacije - Obamove diskriminacije. Rasne diskriminacije, ki jo vodi Obama. V Ameriki imajo po novem prednost in boljši dostop do ameriškega sna nebelci - črnci, Hispanci, muslimani. Ni čudno, heh, kajti Obama je rasist, kot je oznanil Glenn Beck, gostitelj zelo gledane oddaje na TV kanalu FoxNews: »Globoko v sebi ima zakoreninjeno sovraštvo do belcev.« Resno! Rush Limbaugh, voditelj najbolj poslušanega radijskega talk-showa, ki je pred časom famozno dahnil, da srčno upa, da bo Obami spodletelo, pa je oznanil, da se belci pod Obamo selijo »na zadnji sedež avtobusa«. Logično, si reče frustrirani, skrizirani, depresivni, vodljivi vox populi: Če Obama ne bi bil rasist, potem ne bi kandidiral za ameriškega predsednika! Če ne bi bil rasist, potem ne bi hotel postati ameriški predsednik! Če ne bi bil rasist, potem za vrhovno sodnico ne bi imenoval nebelke, ampak belca! Logično. Ni kaj. Sklep: belcem se pod Obamo godi tako, kot se je črncem godilo pod Kukluksklanom in zloglasnimi »rasnimi zakoni« Jima Crowa. In da bi vox populi lažje potegnil ta sklep, je ekstremna desnica - v njenem imenu Pat Buchanan, nekdanji predsedniški kandidat in simpatizer Adolfa Hitlerja - to povedala tudi direktno. Nostalgija po »starem režimu«, po tistem »prej«, je nostalgija po času, ko črnci niso imeli take samozavesti, da bi kandidirali za ameriškega predsednika, in ko so belci imeli tako samozavest, da so črnce pošiljali »na zadnji sedež avtobusa«. Še več, republikanci so se nedavno primerjali celo z iranskimi disidenti, ki jih zatira Ahmadinedžadov režim! Kot da bi hoteli potegniti paralelo med Obamo in Ahmadinedžadom - kot da bi hoteli implementirati staro konspirološko krilatico, da je Obama v resnici musliman. Pričakujte parade »belega ponosa«.
Vsa ta perverzna retorika belskega mučeništva in viktimiziranosti, ki podžiga zimo ameriškega nezadovoljstva, se kakopak lepo lepi na siceršnje - dobro podkovane - strahove: da bo Obama Američanom pobral orožje (tako da se ne bodo mogli več braniti), da si bodo ameriški jugozahod prilastili Mehičani, da namerno ne bo ustavil invazije ilegalnih imigrantov, ki kužijo in pogubljajo Ameriko, in da bo vpeljal višje davke, s katerimi bo gradil močno, centralizirano, totalitarno oblast in razvajal lenuhe, ki se lepijo na socialno podporo, namesto da bi pobral le toliko davkov, kolikor jih potrebuje za financiranje policije, da lahko varuje privatno lastnino, edino reč, ki jo je vredno varovati. Za desnico je torej vse logično, pravi Wise, vključno s tem, da je Obama Hitler: Hitler je bil namreč tudi rasist. Obama je rasist, ergo - Obama je Hitler! »Če hočeš črnca, ki je na vrhu ameriškega političnega sistema, spremeniti v Hitlerja, potem moraš v glave belcev vcepiti idejo, da je rasni fašist.« Da bi pa se vse te točke povezale, da bi se torej spletla logična zgodba o Obamovi Ameriki, je desnica potrebovala akustično platformo. In jo dobila. In da bi bil absurd večji, je desnici »disidentsko« platformo nastavil kar sam Obama: reformo zdravstvenega zavarovanja. Ali natančneje: town-hall meetings, javne tribune, na katerih poteka javna razprava o reformi zdravstvenega zavarovanja, so postale platforma, na kateri skuša desnica sprožiti II. državljansko vojno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.