Srečne države

V Izoli se je danes začel mednarodni filmski festival Kino Otok

Predstavljajte si, da imate dva avtobusa. V enem so »rdeči« Slovenci, ki se 25. maja odpeljejo v Kumrovec, rojstni kraj Josipa Broza Tita, v drugem pa »beli« Slovenci, ki se sredi maja odpeljejo v Pliberk, mestece na avstrijskem Koroškem, od koder so Britanci po koncu vojne nazaj v Titovo Jugoslavijo deportirali na tisoče pobeglih ustašev. In predstavljajte si, da se priključite tema avtobusoma - s kamero. Vau! Ničesar vam ni treba režirati, ničesar vam ni treba narediti, ni se vam treba mučiti - dokumentarec se snema sam. Samo kamero prižgete. Slovenska avtobusa, ki potujeta v paralelni svet nostalgije, zanikanj, zgodovinskega revizionizma, frustracij in barske konspirologije, sta premisa, ki ne more zgrešiti. To bo dober show! In ko se vračate domov, se vam naslov ponudi kar sam: Srečna država. Natanko to je storil Goran Dević, hrvaški režiser, le da ni spremljal dveh slovenskih, ampak dva hrvaška avtobusa. Na enem so bili jugonostalgični, titoistični, antifašistični, »rdeči« Hrvati na poti v Kumrovec, na drugem pa ustaški, antititoistični, nacionalistični, »črni« Hrvati na poti v Pliberk.
Jasno, dokumentarec se je snemal sam. Hrvati, ki potujejo v Kumrovec, žgejo štikel Bandiera rossa, vmes pa himnično pritegnejo Zdravku Ćoliću, ki poje »Druže Tito mi ti se kunemo«. Hrvati, ki potujejo v Pliberk, kakopak žgejo štikel o tem, kako bodo »šli čez Drino in požgali Srbijo«, obenem pa vzklikajo: »Za dom - spremni!« Hrvati, ki potujejo v Kumrovec, hvalijo Tita in socializem: prej je bilo bolje! Zdaj smo v riti! Hrvati, ki potujejo v Pliberk, obžalujejo, da Tita niso ubili, ko bi ga lahko, obenem pa hvalijo Anteja Gotovino, junake »domovinske vojne«, in Thompsona, razvpitega proustaškega pevca, ki stalno poudarja, da je treba komunizem iztrebiti, in to povsod, kjer ga je še mogoče najti. Med Hrvati, ki potujejo v Pliberk, najdete ustaše, ki so preživeli Pliberk in vrnitev v Jugoslavijo in ki pravijo, da bi lahko med vojno pobili vse komuniste in partizane, pa jih niso smeli. Kako niste smeli, vpraša nekdo. »Prepovedali so nam,« odvrne ustaš. Kdo vam je prepovedal? Odgovora ni. To je le non sequitur. Eden izmed mnogih. Fakti, resnice in teze brez kritja se tu prodajajo kot memorabilia - kot ustaški emblemi, mikice, bedži, šahovnice, Thompsonovi cedeji.
Ne da na avtobusu, ki potuje v Kumrovec, ni Hrvatov, ki živijo v zanikanju: eden izmed njih pravi, da ustašev iz Pliberka niso pobili komunisti, ampak Britanci - ali nekaj takega. No, na avtobusu, ki potuje v Pliberk, njegovi lunatičnosti takoj kontrira militantni ustaš v popolni bojni opremi, ki pravi, da niso v ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac nikogar ubili, »le dva, tri tisoč ljudi, toda to so bili teroristi, ki so razstreljevali mostove in železnice, pa pedri in Židje. Ni hujšega od Židov. To niso ljudje. Država, ki ima Žide, ni nobena država.« Kdo je tega tipa pustil čez Slovenijo, je veliko vprašanje. Še večje vprašanje pa je, kako to, da ga v Avstriji - na pliberškem ustaškem festivalu - niso zaprli, navsezadnje, v Avstriji je zanikanje holokavsta kaznivo dejanje. Hrvati, ki potujejo v Pliberk, pravijo, da nacionalisti tega, kar se dogaja, ne bodo več trpeli - vstali bodo in prevzeli oblast, tiste, ki jim bodo v napoto, pa bodo pobili. Hrvati, ki potujejo v Kumrovec, pa pravijo, da tega, kar se dogaja, ne bo več trpel delavski razred - vstal bo in prevzel oblast.
Ne, premisa ne zgreši. In če bi bili na avtobusih Slovenci, ne bi bilo nič drugače. Ali bolje rečeno: obstajajo situacije, ko je Slovenca nemogoče ločiti od Hrvata. Srečna država je mentalni hit. In ker hit vedno kliče po nadaljevanjih, bi tudi Dević, ki je v 30-minutnem dokuju Tri na podoben način soočil tri vojne veterane, srbskega specialca, hrvaškega prostovoljca in bosanskega vojaka, lahko posnel nekaj nadaljevanj - nekaj variacij svoje premise. V eni verziji bi proustaški in protitovski Hrvati skupaj odpotovali najprej v Kumrovec in potem še v Pliberk. V drugi verziji bi proustaški in protitovski Hrvati odpotovali navzkrižno - proustaški Hrvati bi odpotovali v Kumrovec, protitovski Hrvati pa v Pliberk. V tretji verziji bi v Pliberk in Kumrovec odpotovali vsi skupaj - proustaški in protitovski Hrvati ter prodomobranski in protitovski Slovenci. V vseh treh primerih bi se dokumentarec snemal sam. In ni izključeno, da ven ne bi prišla tudi TV-serija, magari resničnostni šov, postavljen na Goli otok.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči