Ugrabitev metroja Pelham 1 2 3

zadržan +

Déjà-vu.

Akcijski triler The Taking of Pelham 1 2 3, poslovenjen Ugrabitev metroja Pelham 1 2 3, bi lahko poslovenili tudi bolj direktno: Ugrabitev metroja, ki je s terminala Pelham Bay Park, baziranega v Bronxu, odpeljal ob enih in 23 minut. Pa mi ne bi bilo treba pojasnjevati, da je Pelham metrojski terminal, da stoji v Bronxu in da gangsterji ugrabijo tisti metro, ki odpelje ob 1:23. Zakaj ravno tega, sicer ni jasno, toda priloženih je veliko grafik in logističnih map, ki dajo povsem jasno vedeti, da je John Travolta, tetovirani vodja ugrabiteljev, neke sorte genij. Ni sam, ampak ima še nekaj pribočnikov - Luisa Guzmana, ikono h'woodskih filmov, ki skušajo izpolniti latino kvote, in dva tujca z vzhodnoevropskim akcentom, asociacijo na one druge ugrabitelje, ki so New York šokirali 11. septembra 2001. Zrinejo se v sistem in ga obrnejo na glavo: 10 milijonov dolarjev ali pa bodo v odklopljenem metroju, ki tiči v tunelu, pobili vse talce. Toda genij je tudi ta, ki skrbi, da metrojski sistem v New Yorku deluje brezhibno in brez napake, kaj šele ta, ki ga dobi Travolta na telefon - Denzel Washington, mali birokrat, zaposlen v »možganih« metrojskega sistema. Hja, pred nami je retorični dvoboj dveh umov. In oba sta zelo motivirana: Washington, ravno obtožen prejemanja podkupnin, potrebuje odrešilno junaško dejanje, Travolta, užaljena veličina, pa hoče Ameriki, ki ga je zavrgla (in zaprla), pokazati, da je velik, toda bolj ko govori, bolj pada na nivo kandidatk za miss sveta. Tony Scott, specializiran za hiperaktivno stilizacijo in velikodušno estetizacijo materiala, ki si običajno tega ne zasluži, tudi tokrat ne razočara: telefonske duele ter paniko v metroju, mestni hiši in »možganih« metrojskega sistema amfetaminsko prešpika s toliko rezi, snemalnimi koti, stilemi, formati, wi-fiji, skypingi in screeni, kot da režira nekaj povsem originalnega in unikatnega. V resnici režira le vrtoglavi rimejk lucidnega trilerja iz leta 1974, pri nas naslovljenega Pirati v metroju in zelo vplivnega: hej, tu - pri imenih ugrabiteljev (Mr. Blue, Mr. Green, Mr. Grey, Mr. Brown) - je Quentin Tarantino pobral imena za roparje v Steklih psih. No, Pirati v metroju so bili tako dobri, da se ni nihče vprašal, kako to, da denar, ki ga morajo ugrabiteljem dostaviti v nekaj ekstatičnih trenutkih (gre za življenje in smrt!), odpeljejo s kombijem, ne pa s helikopterjem. V Ugrabitvi metroja Pelham 1 2 3 se sicer vprašajo, a ga kljub temu odpeljejo z avtom. Scott je hotel verjetno reči: 11. september vas ni ničesar izučil!