Marko Snoj: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen

+ + + +

Etimološke razlage izvora krajevnih imen na Slovenskem, naj si bodo imena mest, vasi, gora, rek ali pa gozdov, h katerim je na koncu dodano še poglavje o slovenskih imenih krajev, ki ležijo po različnih predelih zemeljske krogle.

Vsekakor knjiga, ki bo našla svoje bralce. Ko človek hodi naokoli, se čudi in spontano premišlja o pomenljivih imenih, ki jim išče razlage. Etimolog Snoj s svojim projektom meri prav na to radovednost. Tako Bizovik napelje na pomen »bezgovega gozda«, Snovik na »jesenov gozd, Olševek pa na »jelševo goro«, Medno na kraj, kjer so čebelarji pridelovali »med«, Krvavec naveže na »kri« z razlago, da zaradi rdeče barve te gore ob sončnem zahodu. Branje slovarja spominja na reševanje rebusa, kdaj celo z duhovitimi obrati. Tako gori Svinjak imena ne izpelje iz pomena »svinja«, ampak iz stare tvorbe »Svitnjak«, izvirajoče iz »svita«, ali kraj Slape, ki ne dolguje imena pojmu »slap«, ampak staremu izrazu slap, ki je nekoč označeval »val« in »vrtinec«. Tudi Britof ni prostor mrtvih, zakaj v starem jeziku pomeni »negovan, ograjen prostor«.

Mnoge razlage prinašajo spoznavne učinke, denimo kraj Družina, ki ga pojasni iz starega slovanskega imena »Drug«, torej »Drugovo posestvo«. Medtem ko Črnuče dolgujejo svoje ime slovenskemu osebnemu imenu »Črnut«.

Reko Rižano trasira v predslovanski čas, paralelo ji najde v črnogorskem mestecu Risan, obema pa pripiše izvor iz indoevropskega korena »teči«. Kdaj avtor tudi obnemi kot v primeru »Bled«, za katerega pripiše, da je etimološko nepojasnjen.

Skratka, privlačni razlagalni slovar, ki prinaša bogato vednost o zgodovini pomenov in principih njihovega spreminjanja.

Seveda pa je delo v prvi vrsti pisano kot etimološki slovar, medtem ko bi nekatere polemične ali celo kdaj drugačne sodbe o izvorih in prvotnih pomenih krajev prispevala tudi spoznanja kulturne antropologije.