"Slovenski in finski kriminalisti smo profesionalci!"

Aleksander Jevšek je tisti šef kriminalistične policije, ki ga je imenoval Jože Romšek, obdržal Janko Goršek, ministrica Katarina Kresal pa mu je zaupala reorganizacijo kriminalistične policije in vzpostavitev Nacionalnega preiskovalnega urada. Za Mladino je spregovoril o specifiki preiskovanja zapletenih kazenskih primerov, tajkunih, Barbari Brezigar, Boštjanu Penku, zadevi Patria in finskih kriminalistih.

Ko ste izvedli zadnjo t. i. protitajkunsko akcijo, v kateri ste opravili hišne preiskave pri Igorju Bavčarju in Bošku Šrotu, je Bavčarjev odvetnik izpostavil hudo formalno napako, da je bil nalog za preiskavo izdan za napačno nepremičnino.

> Na dan hišnih preiskav zagovorniki osumljencev pogosto poskušajo že v medijih začeti svojo obrambo, ki jo potem nadaljujejo v poznejšem kazenskem postopku. To ni nič nenavadnega, to je pravzaprav njihova vloga in s tem ni nič narobe. Moram pa kategorično zanikati, da je policija v tem primeru naredila kakršnokoli strokovno napako. Hišne preiskave smo opravili ter predmete in listine zasegali samo tam, kjer so nam to dovoljevale odredbe sodišča. V skladu z zakonom o kazenskem postopku pa tudi velja, da če imetnik stanovanjske pravice povabi policijo v prostor in ji ga pokaže, mu policija izda potrdilo o vstopu v stanovanje, kot se je zgodilo tudi v tem primeru.

So bile v vseh odredbah navedeni pravi naslovi, prave hišne številke?

> Nobene napake ni bilo.

Vaše delo ni lahko. Ste šef organizacijske enote, ki jo javnost ocenjuje skoraj izključno prek obsodb v odmevnih primerih, teh pa ni ravno veliko.

> Kazenski postopek je sestavljen iz predkazenskega in kazenskega, ki traja do pravnomočne sodbe. Policija in tožilstvo že v predkazenskem postopku, do vložitve obtožnice, poskušata zbrati dovolj dokazov, da lahko sodišče izreče pravnomočno sodbo. Policisti in tožilci že od zaznave kaznivega dejanja spremljamo cilj obsodilne sodbe. Seveda si pa vsi skupaj želimo, da bi odmevnejši primeri čim prej doživeli svoj epilog na sodišču. To je v našem interesu.

Želite reči, da policija svoje delo dobro opravi, kar pa se dogaja na sodišču, pa ni njena stvar?

> Ne želim reči, da pri tako zahtevnih primerih, pri tako občutljivem delu, kot je zbiranje obvestil in dokazov v predkazenskem postopku, nikoli ne pride do kakšne napake. Ne trdim, da smo popolni. Se pa trudimo, da bi te dokaze zbrali tako, da bi bili lahko trdni tudi v fazi glavne obravnave.

Lahko o zadevi Bavčar-Šrot poveste kaj več, kot javnost že ve?

> V času predkazenskega postopka javnosti ne pojasnjujemo podrobnosti svojega dela. To je specifika predkazenskega postopka, ki ni javen. V konkretni zadevi smo novinarje že obvestili, kaj počnemo, znano je, da smo zasegli kar nekaj dokumentacije in računalniške opreme in nosilcev informacij. To sedaj pregledujemo in poskušamo izluščiti čim več podatkov, ki bi lahko bili dokaz v kazenskem postopku. Potekajo pa tudi razgovori z nekaterimi osumljenci in pričami.

Kakšno pa je trenutno stanje v zadevi Čista lopata?

> V treh primerih so na sodišču že vložene obtožnice in se čaka na glavno obravnavo. V dveh primerih smo na vrhovno državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo in ju tožilstvo še preučuje. En primer pa je še v fazi predkazenskega postopka na policiji.

Protitajkunske akcije je policija začela v vašem mandatu, je bil to vaš projekt ali ste zgolj sledili tožilstvu?

> Usmeritev, da se je treba intenzivneje ukvarjati z oblikami organiziranega kriminala, je imela policija v svojih načrtih zapisano že dalj časa. Res pa je, da smo se mogoče v obdobju zadnjih treh let lotili nekaterih gospodarskih družb, ki so bolj poznane v javnosti. Druga stvar je v tem, da je v gospodarskih razmerah, v katerih smo skoraj dve leti, prihajalo do neupravičenega prevzemanja posameznih gospodarskih družb s strani fizičnih oseb. Ta situacija je pripeljala do tega, da so ta dejanja prišla na površje. Recesija je vse skupaj le še pospešila, saj je vsaka gospodarska družba, ki zaide v težave, posledično vir za informacije o nepravilnostih. To kažejo tudi statistični podatki. Samo v devetih mesecih letošnjega leta smo na področju gospodarskega kriminala obravnavali skoraj 1500 kaznivih dejanj več kot v enakem obdobju lani. Tudi materialna škoda, ki je nastala v teh zadevah, znaša kar 220 milijonov evrov v primerjavi z lanskim letom, ko je znašala le okoli 50 milijonov evrov.

Policija več dela ali je več dela?

> Oboje.

Ampak veliko dela za policijo je bilo tudi v času preoblikovanja družbene lastnine, pa odmevnih aretacij in preiskav ni bilo ...

> Policija je glede teh kaznivih dejanj vložila okoli 500 kazenskih ovadb. Njihova usoda je znana, na prste ene roke lahko preštejemo število obsodb.

Da je bil izplen tako majhen, verjetno niso kriva samo sodišča.

> Tega nisem rekel. Kot predstavnik izvršne veje oblasti ne morem ocenjevati dela sodne veje oblasti. Tudi generalne ocene, zakaj je prišlo do tako majhnega izplena, ne morem dati.

Vse te spektakularne akcije, ko so policisti znane osebnosti trpali v marice in jih vozili na zaslišanja, pa so spremljale televizijske kamere. Kako so podatki o poteku preiskave tako hitro prišli do novinarjev?

> Medijski spektakel v teh zadevah delajo tisti, ki so za to plačani. In to ni policija. Za policijo je najpomembneje, da ne pride do medijskega spektakla, preden začnemo hišne preiskave. Sicer pa je scenarij nekako naslednji. V zadnjem odmevnem primeru smo zjutraj ob šestih začeli hišne preiskave na več lokacijah. To pomeni, da pred stavbo znane gospodarske družbe stoji službeni avto policije in potegne se trak, s katerim se preprečuje vstop v stavbo nepoklicanim osebam. Okoli desetih začne naša služba za stike z javnostjo dobivati novinarska vprašanja na to temo. Policija in tožilstvo pa sta dolžna dati splošno informacijo, kaj počnemo. In od trenutka, ko se novinarji pojavijo pred stavbo, kjer opravljamo hišno preiskavo, nimamo zakonskih pooblastil, da jim preprečimo spremljanje policijskega postopka, če postopka pri tem ne ovirajo.

Ko ste začeli preganjati t. i. tajkune, se je veliko govorilo, da se to dogaja na željo takratne vlade, sama se je s tem malodane hvalila ...

>... danes pa se govori, da si tega želi aktualna vlada. Policija je vedno, ko obravnava najhujše oblike kriminala, deležna kritike, da to počne z nekim političnim ozadjem. To je nesmisel. Kar se policije tiče, so pač metri za vse enaki, in od tega ne bomo odstopali.

Ob aretaciji nekdanjega višjega tožilca Boštjana Penka je bilo slišati, da ste bili določenim postopkom priča tudi vi.

> V zadevi, ki jo omenjate, nisem bil prisoten v nobenem postopku, bil sem pa prisoten v stavbi policije, v kateri se je obravnavala oseba, po kateri sprašujete.

Tam ste bili z nekim drugim razlogom, če prav razumem.

> Absolutno.

Se spomnite oddaje Vroči stol, na kateri ste bili predvideni kot gost, pa ste odšli tik pred snemanjem? Legenda pravi, da vas je odpeljala Brezigarjeva, ki se ni želela soočiti z Boštjanom Penkom. Da ste namesto v studio, z gospo Brezigarjevo odšli na kavo.

> O nastopu na televiziji se predhodno dogovarja z novinarjem. Določijo se tudi teme pogovora, prosimo pa, da nam povedo, kdo bodo sogovorniki v oddaji. Verjetno si ne predstavljate, da bi se kot direktor kriminalistične policije v oddaji, ki bi potekala neposredno, soočal bodisi s politiki ali odvetniki v konkretnih zadevah. Problem je bil v tem, da je voditelj oddaje v zadnjem trenutku spremenil sestavo gostov. Sam v to nisem privolil. Zato sem popolnoma suvereno in samostojno zapustil medijsko hišo. Res pa je, da sva se z generalno državno tožilko srečala pri izhodu iz stavbe in da sva potem skupaj šla na kavo.

Tožilstvo torej v tem primeru ni usmerjalo policije, kot je to običaj v kazenskih postopkih?

> Daleč od tega.

Vemo, da na tožilstvu še danes nimajo dokumenta, ki bi urejal politiko pregona, torej kaj se preganja, kdaj, na kakšen način in v kolikšni meri. Ima policija zaradi tega težave?

> Odkrito povedano, ne razumem natančno vašega vprašanja in ne vem, po kakšnem dokumentu sprašujete. Tožilstvo lahko ocenjujem samo z vidika sodelovanja pri pregonu konkretnih kaznivih dejanj. Nasploh to sodelovanje ocenjujem za zelo dobro, res pa je, in tega ne zanikam, da v posameznih težkih zadevah, kjer smo oboji pod velikim pritiskom zaradi obsega dela, prihaja do kritik medsebojnega dela. Imeli smo tudi nekaj sestankov, kjer smo se zelo kritično pogovarjali o tem, kaj bi eni ali drugi lahko storili bolje. Ampak načeloma policija in tožilstvo dobro sodelujeta.

Ko sva ravno pri tožilstvu, je že jasno, kako je policija ujela v prisluhe in izpiske telefonskega prometa Barbaro Brezigar? Če Brezigarjeva namreč o tem uradno ni nič vedela, je policija osumljencem v zadevi Patria prisluškovala mimo tožilstva.

> Gre za zadevo, ki spada v kontekst zadeve Patria, ki jo usmerja vrhovno državno tožilstvo. Vse aktivnosti policije so usklajene z vrhovnim državnim tožilstvom oziroma njihovo ekipo, ki je del skupne slovensko-finske preiskovalne ekipe.

Vendar je bila Brezigarjeva razburjena, ker za podatek ni izvedela na tožilstvu.

> Načeloma se mi ne zdi nujno, da mora biti generalna državna tožilka obveščena o vseh konkretnih aktivnostih konkretnega tožilca, ki vodi posamezni primer. Po mojem bi moralo biti celo obratno, in sicer da je tožilec v konkretnih zadevah toliko suveren in samostojen, da mu ni treba o svojem delu poročati svojim nadrejenim. To ves čas poudarjajo tudi na vrhovnem državnem tožilstvu.

So finski preiskovalci profesionalci, delajo korektno in dobro?

> Večkrat smo že javno povedali, da s finskimi preiskovalci zelo dobro sodelujemo. Glede tega ni nobenih težav. Lani smo bili na Finskem, kjer smo se dogovorili o načinu sodelovanja, ki se ga obe strani držita. So pa nekatere razlike glede pristojnosti finskih in slovenskih preiskovalcev. V konkretni zadevi je vodja finskega dela ekipe tudi vodja preiskave in ima v skladu s svojimi pooblastili možnost sam odločati, koliko bo obveščal javnost. V slovenskem primeru pa je drugače, vodja skupne preiskovalne skupine je vrhovna državna tožilka, ki je edina pristojna za obveščanje javnosti, česar se v slovenski kriminalistični policiji tudi držimo.

Finski kriminalisti so torej profesionalci?

> Slovenski in finski kriminalisti smo profesionalci!

Janez Janša je pred dnevi dejal, da je prvi finski kriminalist Kaj Erik Björqvist »aktivni akter političnega ozadja«, ne pa dober preiskovalec, kot zagotavljate vi ...

> Sam kot strokovnjak ne bom komentiral izjav politikov.

Kakšna je razlika biti prvi kriminalist pod Jožetom Romškom ali pod Jankom Gorškom?

> Pri vsakem generalnem direktorju policije je vedno treba veliko in trdo delati.

Na mesto generalnega direktorja vas je vendarle imenoval Romšek, eden Janševih najtesnejših sodelavcev.

> Na ta položaj nisem prišel od nekje zunaj. Moja kariera v slovenski kriminalistični policiji je dolga 28 let in imenovanje sem sprejel kot priznanje svoji strokovnosti.

Vaše poznanstvo z Romškom ni od včeraj?

> Poznava se od leta osemdeset, ko sva delala skupaj kot kriminalista v takratni upravi javne varnosti Ljubljana.

Nova oblast je pripeljala Janka Gorška, dobro sodelujeta?

> Najprej naj povem, da nova oblast tudi gospoda Gorška ni pripeljala od zunaj, saj je že petindvajset let v policiji. Gospod Goršek je do položaja prišel po karierni poti in tega sem vesel, saj naše delo dobro pozna in je zato potrebno bistveno manj energije in pojasnjevanja, ker stroko razume.

Manj energije za pojasnjevanje kot pod Romškom?

> Tega nisem rekel.

Ne samo, da vas novi nadrejeni ni zamenjal, novo politično vodstvo vam je zaupalo implementacijo največje reorganizacije kriminalistične policije v njeni zgodovini, vzpostavlja se Nacionalni preiskovalni urad.

> Tako je, sem vodja medresorske delovne skupine in tudi projekt Nacionalnega preiskovalnega urada je nastal pravzaprav znotraj kriminalistične policije. Počaščen sem, da mi je bila zaupana ta zahtevna, a hkrati za stroko izredno pomembna naloga.

Verjetno ste se, ko je informacija prišla v javnost, pozanimali, ali ste res osumljenec v neki zadevi, ki jo preiskuje specializirani oddelek na vrhovnem tožilstvu?

> V medijih sem prebral, da naj bi bil eden od treh osumljencev, ampak doslej o tem nisem prejel nobenega uradnega obvestila vrhovnega državnega tožilstva. Uradno se tudi sam nisem pozanimal, ali sem česa osumljen, saj bi bilo takšno poizvedovanje o delu specializiranega oddelka neprimerno za moj položaj.