Tovor 200

za +

Ruski horror show.

Pomislite na vse tiste šokerje, v katerih hotni in potni tinejdžerji, ki krenejo na joyride, padejo v žrelo kake ruralne, dementne pošasti. Ni kaj, ta žanr je že hudo upehan in obrabljen, toda v ruskem Tovoru 200 doživi nepričakovano izboljšavo, in sicer na mračnem, morastem, opustošenem, iztrošenem, postanem terenu, v morbidni ruski vukojebini, orwellsko ujeti v leto 1984, ko se iz Afganistana množično vračajo »tovori 200«, trupla ruskih vojakov, ko perestrojka še ni fakt in ko stara partijska mašina, ki jo poganja tovariš Černenko, novi - in kratkoživi - generalni sekretar KP SZ, ljudem izsesava še zadnje atome vitalnosti. Valera (Leonid Bičevin) in Angelika (Agnija Kuznecova), ki si zaželita malce hedonističnega eskapizma, pristaneta na zakotni kmetiji, kjer Valero kmalu odpihne vodka, medtem ko Angeliko odpelje - okej, ugrabi - čudaški policaj (Aleksej Polujan), ki o človeštvu nima več nobenih iluzij. Med začetkom filma in ugrabitvijo je sicer še nekaj postaj in likov, ki pa le zaokrožijo sliko mučne, nelagodne, skorumpirane, avtodestruktivne, degradirane, lunatične atmosfere, v kateri tortura, neke sorte patriotski disko, zveni le kot necenzurirani krohot anarhista, ali bolje rečeno - kot kozmični vic, ki ga znanstveni ateist pripoveduje Bogu.
(Kinodvor)