Pero Simić: Tito: skrivnost stoletja

+ + + +

Novi življenjepis Josipa Broza Tita.

Kdo je bil Tito, kaj je v resnici počel, kako uslužen je bil Stalinu, kako je manipuliral z javnim mnenjem? Na te in še desetine podobnih vprašanj je iskal odgovore srbski politični biograf Petar Simić.

Več ko se pojavlja knjig o Titovi biografiji, več je uspešnic. Bestseller je bila »Titova poslednja ispovest« Vjenceslava Cencića iz 2001, iskana »Beskonačni Tito« Bore Krivokapića iz 2006, »Tito - sociološka studija« avtorja Todorja Kuljića je bila tako brana, da je l. 2005 doživela še drugo, razširjeno izdajo, v hipu razprodan je bil prvi natis »Titovih skrivnostnih let v Moskvi«, ki jih je lani objavil Silvin Eiletz.

Zakaj? Saj je vendar Vladimir Dedijer iz pogovorov s samim akterjem JBT že do začetka osemdesetih objavil vse v štirih tako gigantskih biografijah, da jih človek komaj da drži v rokah?

Enostavno, kar smo v starem režimu izvedeli o Titu, ni bilo plod dela profesionalnih biografov, ampak po Titovih željah pisana dvorna biografija, ki je iz njega delala mitološko figuro.

In kaj pomeni Simićevo delo? Najmočnejše je v navajanju arhivskih dejstev, a tudi časopisnih, ki prikazujejo šokantne manipulacije. Navedimo samo dva lokusa iz rojstnega dne ustanovitve avnojske Jugoslavije. 29. november je bil dan zasedanja AVNOJA 1943 v Jajcu, kjer so Titovi delegati na ustanovni skupščini konstituirali novo državno ureditev. Če odmislimo nedemokratični izbor delegatov in nesklepčnost udeležencev in vzamemo samo birokratsko: koliko glasov je bilo za in koliko proti? Podatkov o številkah sploh ni, poročila beležijo samo, da so bili posamezni predlogi sprejeti s huronskim aplavzom. Na istem zasedanju je Josip Vidmar predlagal Tita za maršala, toda primerek diplome gojenca oficirske šole kaže, da se je Tito že mesec pred tem podpisoval kot maršal Jugoslavije.

Skratka, knjiga, ki Titove besede in njegove dvorske biografije konfrontira z dokumenti in tako šele omogoča razločitev mita od faktov.