Žena popotnika v času

zadržan

Nenavaden primer Henryja DeTamblea.

Potovanje skozi čas je hudo nerodna reč. Če namreč odpotuješ skozi čas, recimo v preteklost, se ti lahko zgodi, da spiš s svojo mamo. In če mama ne jemlje tabletk, lahko spočneš samega sebe, tako da si potem svoj lastni oče. Nekaj takega se je skoraj zgodilo Martyju McFlyju - jasno, v filmu Nazaj v prihodnost, ki je bil komedija. Žena popotnika v času ni komedija, ampak sci-fi romanca, toda nerodnosti, pasti in skušnjave ostanejo, le da se zgostijo v vprašanje: ali lahko ženska svojega moža vara s svojim možem? Rekli boste: to je le sinonim za povsem navadni zakonski seks. O, ne - če potuješ skozi čas, ni. Je pa res, da je v tokratnem potovanju skozi čas toliko znanosti in toliko logike kot v potovanju duš, ki ga je pred leti popisoval Duh, za katerega je scenarij napisal Bruce Joel Rubin, ki je oscenaril tudi Ženo popotnika v času, sicer ekranizacijo paranormalnega bestsellerja Audrey Niffenegger. Marty McFly je tokrat Henry DeTamble (Eric Bana), romantični knjižničar, ki za začetek sreča samega sebe - takoj po prometni nesreči, zelo priljubljenem uvodu v sodobne filme. Da v prometni nesreči umre njegova mama, operna pevka, ne preseneča - od stresa ali od materine vokalne genialnosti mu geni tako mutirajo, da lahko potuje skozi čas, se v različnih časovnih obdobjih izkrcava gol (hja, kot ekshibicionist, ali še bolje, kot Terminator), srečuje samega sebe, mamo in svojo ženo (Rachel McAdams), kar je pogosto komično, pa četudi povsem nehote. Henry je po malem Benjamin Button in po malem Jacob Singer (iz Jakobove lestve groze, ki jo je prav tako napisal Bruce Joel Rubin). Trik je v tem, da zgodovine ne more spremeniti, njegova tragedija, ki meji zdaj na samoparodijo, zdaj na hokus pokus, pa je v tem, da ve, kaj se bo zgodilo, in da tega ne more preprečiti. Ko se ozira za časom, ki kopni, ima občutek, da je odkril skrivnost časa, toda v resnici odkrije le, da ženske čas dojemajo drugače kot moški in da jim ni treba odpotovati skozi čas, da bi ga razumele. Moški pač rabijo veliko časa, da pridejo do ženske, toda ko pridejo do nje, jo zgrešijo - okej, zamudijo. In v tem mučeniško uživajo.