Klemen Jelinčič Boeta: Judje na Slovenskem v srednjem veku

+ + + +

Izčrpna študija.

Doslej najbolj pregledno delo o Judih na Slovenskem je knjižica Vlada Valenčiča »Židje v preteklosti Ljubljane« iz 1992, ki zajema čas od 14. do 20. stoletja. Delo prinaša odličen uvid za bralca, ki ga zanima stvar sama.

Jelinčič je tematiko zožil in razširil. Časovno jo je zaključil s 16. stoletjem, ko cesar Maksimiljan I. izžene Jude iz svojega cesarstva, prostorsko pa razširil na vse slovenske dežele. Predvsem pa je skrajšal študijski korak. Dejstev se loteva minuciozno, ko sledi listinskim omembam in tako rekoč izsledi vsakega Juda, ki je bival, trgoval, se pravdal ali umrl na Slovenskem. Za zvedavo branje nekoliko duhamorno, vendar argumentacijsko prepričljivo. Njegova spoznanja namreč krepko korigirajo splošne predstave o judovskih četrtih kot edinem kolektivnem modusu bivanja. Navaja namreč serijo primerov, ko so se Judje od 10. stoletja naseljevali po »judovskih vaseh«: Ždinja vas pri Novem mestu, Židovski vrh blizu Judenberga, Ždinja ves pri Velikovcu ... Avtor prinaša tudi primerljive predstave o številčnosti: npr. Mariboru iz 15. st. pripiše 1.600 meščanov, od tega med 150 do 200 Judov. Dimenzijo preganjanja Judov nakazuje že število sinagog. Njihovo današnje število je komaj več kot nično, medtem ko so pred petsto leti molili k Bogu v sinagogah v Celju, Velikovcu, Beljaku, Gradcu, Radgoni, Mariboru, Kopru, Ptuju, Čedadu, Piranu, Trstu, Ljubljani, Sl. Bistrici in na Ptuju. Posebna poglavja razkrivajo tudi vsakodnevno življenje: od prehrane, gojenja živali, kovnic, mitnic, posojilnic, delovanja judovskih sodišč, verskih praznikov ter načine sobivanja oziroma konflikte s krščanskim prebivalstvom.

Zelo podrobna in natančna študija, pri kateri pa bi bralec pričakoval obširnejše poglavje o ozadjih in razlagah najbolj fatalnega dogodka - izgona Judov.