»Zakonik ne bo prinesel istospolnih družin, ampak jih bo le priznal.«

Nedavno se je končala javna razprava o novem družinskem zakoniku, ki bo na novo uredil družinsko politiko pri nas. Kot je znano, prinaša nekatere pomembne novosti, denimo novo, sodobnejšo definicijo družine, omogoča večjo zaščito otrok, skrajšuje roke za reševanje družinskih postopkov, poenostavlja sklenitev zakonske zveze, več pravic pa namenja tudi istospolno usmerjenim državljanom, saj jim omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ravno obe novosti, ki istospolnim prinašata enakopravnost v primerjavi s hetero posamezniki, sta v javnosti naleteli na največ pozornosti, nekateri pa zaradi njiju napovedujejo celo referendum. O zakoniku in morebitnem referendumu smo se pogovarjali z mag. Ano Vodičar, ki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vodi direktorat za družino.

Zakaj je po vašem mnenju trajalo tako dolgo, kar tri desetletja, da smo spet dočakali celovito reformo družinske politike?

> Priznati je treba, da je bil zakon o zakonski zvezi izpred 35 let za tiste čase strokovno zelo dobro napisan in tudi razmeroma sodoben, saj je med drugim uvedel zunajzakonsko skupnost. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj ni bilo tako nujne potrebe po odpiranju tega področja. Zakon je pred leti zaradi odločbe ustavnega sodišča že doživel nekatere popravke, a glede na prakso centrov za socialno delo in sodišč, pa tudi glede na trende in družbeno stvarnost je bilo še veliko možnosti za izboljšave na tem področju.

Doslej so se denimo nekateri razvezni ali skrbniški postopki zaradi pravnih lukenj vlekli leta in včasih so otroci, še preden so se postopki končali, odrasli ...

> To drži. Zakonik bo poskrbel za velike premike na tem področju, saj pristojnost glede ukrepov za zaščito in varstvo otrok s centrov za socialno delo prenaša na sodišča. Centri za socialno delo bodo poslej zagotavljali predvsem strokovno podporo družinam, kar je prav, saj so bili s tem namenom tudi ustanovljeni. Oblastno odločanje pa bo prepuščeno sodiščem. Izjemno pomembno je, da se sočasno pripravlja tudi sprememba procesnih pravil. Postopki bodo po novem izrecno določeni kot prednostni, na sodiščih bodo oblikovani posebni družinski oddelki. Pomembno je tudi, da zakonik v središče sprememb postavlja otroka. Želimo namreč, da bi se okrepil njegov glas. Zato zakon med drugim predvideva institut otrokovega zagovornika, prepoveduje pa tudi telesno kaznovanje otrok. To zadnje določilo smo v času javne razprave na pobudo nevladnih organizacij, centrov za socialno delo in drugih še dodatno razširili, tako da po novem poleg telesnega kaznovanja prepovedujemo tudi druga ponižujoča ravnanja. Psihično nasilje je namreč včasih hujše od fizičnega.

Med javno razpravo ste prejeli več kot 240 pripomb in predlogov k novemu družinskemu zakoniku. Koliko ste jih na koncu upoštevali?

> Sama bi odzive razdelila na dve vrsti. Na eni strani so bila prijazna in malo manj prijazna pisma podpore zlasti s strani državljanov. Na drugi strani pa je bil odziv državnih organov, nevladnih organizacij in drugih strokovnih institucij, ki so navedli konkretne predloge za spremembo posameznih členov družinskega zakonika. Moram reči, da smo predloge slednjih zelo podrobno proučili in veliko smo jih tudi upoštevali. Med drugim smo dodali določilo, da so državne ustanove in nevladne organizacije, ki izvedo za sum, da je neki otrok ogrožen, to dolžne takoj sporočiti centru za socialno delo ali sodišču. To je zelo pomembno. Še ena sprememba, ki smo jo v družinski zakonik vnesli po javni razpravi, je povezana s krajšimi roki. Ti bodo veljali tudi za ukrepe, ki bodo izrečeni pred uveljavitvijo zakonika. Potem je tu še možnost notarske razveze, ko bosta lahko zakonca, ki nimata mladoletnih otrok in se bosta sporazumela o vseh medsebojnih zadevah, zakon razvezala pri notarju namesto na sodišču. Še ena pomembna novost je črtanje instituta odvzema poslovne sposobnosti, ker ta človeka preveč razčloveči. Osebe, ki niso zmožne skrbeti zase, bodo poslej dobile le skrbnika, sodišče pa bo moralo v vsakem posameznem primeru odločiti, katere naloge lahko oseba kljub temu opravlja sama in katerih ne.

Veliko več pozornosti so v javnosti zbudili tisti predlogi, ki ste jih po javni razpravi zavrnili. Po pričakovanjih se jih je večina nanašala na tisti del zakonika, ki daje pravice istospolnim.

> Zavedali smo se, da bo tako. Moram reči, da na trenutke tudi z rahlim priokusom, ker smo vedeli, da je družinski zakonik res dobro pripravljen in da so v njem tudi druge teme, o katerih bi se morali javno pogovarjati. Kar se tiče urejanja pravnega položaja istospolnih partnerjev, moram povedati, da so se pogovori o tem začeli že v začetku leta, saj so rešitve v sedaj veljavnem zakonu o registraciji istospolnih skupnosti evidentno take, da jih je bilo treba popraviti. Junija je to potrdilo tudi ustavno sodišče in v odločbi zapisalo, da je istospolna skupnost po svoji vsebini podobna zakonski zvezi oziroma zunajzakonski skupnosti. Lahko povem, da smo sprva razmišljali o tem, da bi zakon spremenili, a potem bi morali spremeniti čisto vsak člen. Razmišljali smo o tem, da bi vanj dopisali nov člen, v katerem bi odpravili registracijo in jo izenačili z zakonsko zvezo, a zakaj bi potem sploh še potrebovali ta zakon? Na koncu smo se odločili za sistem, ki ga v zadnjih letih uporabljajo vse tiste države, ki odpirajo to temo, torej Švedska, Nizozemska in Španija. In to je redefiniranje zakonske zveze. Po novem tako zakonska zveza ni več skupnost moškega in ženske, ampak skupnost dveh oseb. Poudariti moram, da bi bila vsaka druga rešitev pomanjkljiva. Morda se spomnite, da je SDS pred časom predlagala, da bi popravili samo en, 22. člen obstoječega zakon o registraciji istospolnih skupnosti ...

To so predlagali šele potem, ko je bil družinski zakonik že v javni razpravi.

> Tako je, a imajo pač to pravico. Ampak njihov poskus je značilen primer, kako se lahko zapletemo, če želimo tematiko reševati parcialno. Tudi zakonodajna služba državnega zbora je spremembo, ki so jo predlagali, označila kot neprimerno, ker so pozabili na vrsto predpisov, ki bi jih ta sprememba neposredno zadevala. Z zakonikom bo situacija celovito urejena. Povedati pa je treba, da zakonik ne bo prinesel istospolnih družin, ampak jih bo le priznal. Danes je situacija takšna, da tisti partner v istospolni družini, ki ni biološki oče ali mati otroka, nad njim nima nobenih pravic. Še bolj sporno je, da tudi otrok nima nobenih pravic do te osebe. Če se tej osebi kaj zgodi, otrok po njej ne more dedovati, po njej tudi ne more biti zdravstveno zavarovan, ona pa zanj ne more vzeti bolniškega dopusta. Skratka, kup zagat je, ker teh družin danes ne priznavamo in jih celo zanikamo. In to poskušamo zdaj rešiti.

Po koncu javne razprave ste dejali, da nasprotniki te rešitve niso postregli s strokovnimi argumenti.

> Od političnih strank smo prejeli le pripombe Nove Slovenije in njihovo stališče je znano. To pomeni, da zagovarjajo stališče, da družino sestavljajo oče, mati in otrok, ter da bi bila rešitev, drugačna od tega, proti naravi. Približno takšna so bila tudi pisma tistih državljanov, ki so se obrnili neposredno na nas. Moram reči, da nekih strokovno podkrepljenih argumentov nismo prejeli. Če bi jih, bi jih seveda proučili. Ampak tiste raziskave, s katerimi mi razpolagamo, zlasti glede posvojitev otrok, kažejo, da nekih večjih razlik med otroki, ki odraščajo v hetero družinah, in otroki, ki odraščajo v istospolnih družinah, ni. Tudi zadnja, avgustovska raziskava iz Nemčije, ki nam je tudi kulturno blizu, kaže, da je edina razlika, ki jo lahko zaznamo med otroki, ki odraščajo v istospolnih zvezah, v tem, da so v času adolescence večkrat diskriminirani s strani drugih vrstnikov. V zvezi s tem je treba žal ugotoviti, da so otroci danes diskriminirani še na podlagi mnogih drugih osebnih okoliščin, kot so revščina, narodnost ali druga rasa. Zato je moja osebna ocena, da sta določbi, povezani z istospolnimi, toliko prahu dvignili tudi zato, ker gre za temi, ob katerih bi se moral vsak posameznik vprašati, kakšen je pravzaprav njegov odnos do različnosti.

Nasprotniki istospolnih zakonskih zvez vam očitajo, da želite razvrednotiti tradicionalno družino. Ali lahko v času, ko je vse več enostarševskih družin, sploh še govorimo o tradicionalni družini?

> To je vprašanje, ki ga izjemno dobro pokrivajo sociologi. Ključno za nas pa je, da mi nobeni družini ničesar ne jemljemo. Ravno nasprotno. Danes je veliko redefiniranih družin, ko denimo partnerja zaživita skupno življenje z otroki iz njunih prejšnjih zvez. Po trenutno veljavnem zakonu o zakonski zvezi to ni družina. Po novem družinskem zakoniku, po katerem so člani družine otrok in ena ali več odraslih oseb, pa bodo tudi formalno postali družina. Zavedamo se, da je družina pri nas še vedno zelo pomembna vrednota in da jo moramo z drugimi ukrepi družinske politike še bolj spodbujati. Tudi zato v začetku leta načrtujemo raziskavo o tem, kakšen vpliv imajo na rodnost zakonodajni in drugi ukrepi, ki jih trenutno izvajamo.

Pri istospolnih zakonih in posvojitvah boste torej vztrajali. Tudi v primeru morebitnega referenduma?

> To možnost smo resno proučili, še preden smo družinski zakonik sploh dali v javno razpravo. Pobudniki imajo pravico predlagati zbiranje podpisov za začetek referenduma. Predvidevam, da bo v tem primeru prišlo do presoje, ali je tak referendum dopusten ali ne, in sama pričakujem, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da je sporno, da se na referendumu odloča o ustavnih pravicah. Zlasti pa pričakujem, da bo imelo pri svojem odločanju v mislih, da z družinskim zakonikom rešujemo dve doslej ugotovljeni neustavnosti - ena je povezana s pravno ureditvijo istospolnih partnerstev, druga pa z rokom za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva.

Ste prepričani, da bi ustavno sodišče preprečilo referendum? Nekaj referendumov o človekovih pravicah smo namreč že imeli, denimo tistega o oploditvi samskih žensk ali o izbrisanih.

> Pri referendumu o oploditvi je treba povedati, da na ustavno sodišče ni bila vložena presoja o ustavnosti referendumskega vprašanja. V zadnjem času pa je bilo nekaj primerov, ko je ustavno sodišče takšne referendume preprečilo.

Recimo v primeru ljubljanske džamije.

> Ali pa v primeru odvetništva. V vseh teh primerih je šlo za to, da se je z zakoni popravljala neustavnost, in če jih ne bi sprejeli, bi imeli še naprej neustavno stanje. Enako bi bilo v primeru družinskega zakonika.

Morebitni referendum trenutno omenja zunajparlamentarna Nova Slovenija, ni pa še jasno, ali bo zbirala podpise med volivci ali pa ji bodo delo s svojimi podpisi olajšali poslanci opozicijskih strank, ki prav tako kritizirajo nove predpise glede istospolnih.

> To drži, kljub temu pa v času javne razprave o družinskem zakoniku nobena od opozicijskih parlamentarnih strank ni dala nikakršnih pisnih pripomb, še manj predlogov za izboljšavo besedila zakonika.

SLS trdi, da se je oglasila.

> Nobenega dokumenta nismo prejeli od njih. Prejeli smo ga le od zunajparlamentarne Nove Slovenije.

Če bi teoretično prišlo do referenduma, ali bi na njem padel celoten zakonik?

> Da, žal. V tem primeru bi šlo seveda za naknadni zakonodajni referendum in zakon določa, da je možno sprožiti referendum le o vseh členih zakona. Če bi se to zgodilo, bi torej padel celoten zakonik z vsemi določili, ki povečujejo otrokovo korist, vred. Zato naj še enkrat poudarim, da želimo na ministrstvu za delo z obstoječim predlogom zakonika in z rešitvijo pravnega položaja istospolnih skupnosti prispevati k razvoju strpnejše družbe. Predvsem pa ocenjujemo, da lahko le zakonsko urejanje pravic privede k nekemu zavedanju, osveščanju, da mora biti posameznik pač obravnavan enako ne glede na osebne okoliščine.

Kdaj bi bil lahko po najhitrejši možni različici sprejet družinski zakonik in kdaj bi lahko začel veljati?

> Načrtujemo, da ga bo vlada sprejela do konca leta in da ga bo maja sprejel tudi državni zbor. Želimo si, da bi maja 2011 zakonik zaživel tudi v praksi.

Ko bo zakonik sprejet, boste sami verjetno že na porodniškem dopustu.

> O, že prej. Rok imam že čez en mesec. Tako da z delom v tem obdobju ne izvajam svojih predpisov o starševskem varstvu.

Se tudi vam zdi pomenljivo, da direktorat za družino v času, ko je v pripravi novi družinski zakonik, vodi oseba, ki si ravno ustvarja družino?

> In to ravno takšna, če tako rečem, tradicionalna oseba, ki je poročena in čaka drugega otroka? Nasprotniki družinskega zakonika mi ne bi mogli ničesar očitati. (Smeh) Ne, to ni bila medijska poteza. Direktorat za družino je znan po tem, da je pretežno ženski kolektiv in v zadnjem obdobju smo štiri noseče. Če se sprehodite po našem hodniku, boste hitro ugotovili, na katerem direktoratu ste.