Letite na lastno odgovornost!
Zakaj nas rasno in etnično profiliranje ne bo rešilo pred terorističnimi napadi
Američane je te dni šokirala knjiga Game Change, ki popisuje pikantno zakulisje zadnje - alias »zgodovinske« - predsedniške kampanje. V njej so recimo izvedeli, kako je skušal predvolilni štab republikanskega kandidata Johna McCaina preprečiti, da bi v javnost prišle zgodbe o prešuštnem življenju njegove žene Cindy, kako je skušala Elizabeth Edwards preprečiti, da bi tabloid National Enquirer objavil zgodbe o o prešuštnem življenju njenega moža, demokratskega kandidata Johna Edwardsa, in kako je skušala Hillary Clinton v medije spraviti zgodbo o tem, da je Barack Obama snifal kokain. Mark Penn, njen tedanji strateg, se je celo hvalil, kolikokrat mu je uspelo v neki TV-oddaji izustiti besedo »kokain«. Toda pozabite: to ni tisto, kar je šokiralo Ameriko. Kaj pa? Tole: končno so izvedeli, zakaj je bil Edward Kennedy med kampanjo tako besen na Billa Clintona. To je bil namreč ves čas velik misterij. Vsi so se spraševali: kaj, hudiča, se je zgodilo med njima? Kaj je povzročilo tak Kennedyjev bes? Ko sta se pogovarjala, naj bi Clinton rekel: »Še pred nekaj leti bi nam tale fant nosil kavo.« S tem »fantom« je kakopak mislil na Obamo, ki je črnec, črnci pa so belcem »še pred nekaj leti« nosili kavo, še toliko bolj na ameriškem Jugu, od koder prihaja Clinton. Tam belec ni mogel brez črnskega služabnika. Ergo: Kennedyja je razjezil rasistični podton Clintonove opazke. Ali bolje rečeno: razjezilo ga je Clintonovo rasno profiliranje Obame. Američani, ki zdaj živijo v postrasni Ameriki, so bili šokirani. Ogorčeni. A to ni bilo še nič. V knjigi Game Change, ki sta jo napisala John Heliemann in Mark Halperin, so izvedeli tudi, da je Harry Reid, vodja demokratov v senatu, med kampanjo rekel, da je Obama Afroameričan s »svetlo kožo« in da »nima črnskega akcenta« - ima ga le, »če to sam hoče«. Reid je hotel očitno reči, da je Obama sprejemljiv, ker se ne obnaša kot črnec. Ergo: še ena rasno nabita opazka. Še eno rasno profiliranje. Kar je seveda šokantno! Nezaslišano! Škandalozno! In nesprejemljivo!
Mar res? Kdo pravi, da je to šokantno, nezaslišano, škandalozno in nesprejemljivo? Čakajte, kaj se je že zgodilo po »spektakularnem« in »šokantnem« prijetju onega nigerijskega mladeniča, Umarja Faruka Abdulmutalaba, ki naj bi skušal za božič z eksplozivom, skritim v spodnjih hlačah, razstreliti potniško letalo na poti iz Amsterdama v Detroit? Točno: ameriška vlada - okej, Transportation Security Administration (TSA) - je sprejela nove stroge varnostne ukrepe, ki veljajo za državljane štirinajstih držav. In kot veste, so na tem seznamu inkriminiranih, sumljivih držav Sudan, Afganistan, Alžirija, Irak, Libanon, Libija, Nigerija, Pakistan, Savdska Arabija, Somalija, Jemen, Iran, Sirija in Kuba. Kar seveda pomeni, da je ameriška vlada na seznam »sumljivih« z eno samo potezo postavila skoraj 800 milijonov muslimanov, ki živijo v teh deželah. Drži, na seznamu je tudi Kuba, ki ni muslimanska dežela, toda State Department jo že dolgo vodi kot »sponzorico terorizma«, tako da bi lahko v kontekstu politične korektnosti in človekovih pravic igrala vlogo »koristnega idiota«, češ, glejte, med muslimani in kristjani ne delamo nobenih razlik, kar pa naj vas nikar ne zavede: državljani iz teh dežel bodo pri potovanju v Ameriko deležni posebne, stroge, ostre, brezdušne kontrole le zato, ker so muslimani, ki prihajajo iz muslimanskih dežel. Ker so muslimani, so sumljivi. Ker so muslimani, so potencialni teroristi. Naj vas le spomnim: preden je ameriški predsednik postal Barack Obama in preden je Amerika postala postrasna, se je temu reklo rasno profiliranje. Ali pa: etnično profiliranje. Črnci so bili sumljivi, ker so črnci: ker so bili črnci, so bili potencialni roparji, morilci in posiljevalci. Marsikdo bi rekel: hej, pa saj sploh ne gre za rasno ali etnično profiliranje, ampak kvečjemu za versko, religiozno profiliranje. Napaka: sumljiv - in upravičen do profiliranja - bo vsakdo, ki bo izgledal kot musliman. Vsakdo, ki bo izgledal kot Arabec. Pomeni, da je seznam »sumljivih« - seznam potencialnih teroristov, ki jih čaka »intenzivni screening« - še daljši, kot se zdi na prvi pogled.
Čudno, ne? To, da je Clinton rasno profiliral Baracka Obamo, se zdi šokantno, nezaslišano in škandalozno. To, da z eno potezo uzakoniš rasno profiliranje 800 milijonov muslimanov, pa ne. In ne le, da to ni šokantno, nezaslišano in škandalozno - to je očitno povsem sprejemljivo. Nič posebnega: tako kot se zdi rasno profiliranje Baracka Obame bolj šokantno od rasnega profiliranja 800 milijonov muslimanov, se je zdelo to, da je Nigerijec skoraj razstrelil potniško letalo, bolj šokantno od tega, da so ameriški vojaki v Afganistanu - tako rekoč sočasno! - pobili 10 civilistov, med katerimi je bila večina šolarjev, starih od 11 do 17 let. In kot je poročal londonski Times, ni šlo le za kako »kolateralno škodo«, ampak so jih dobesedno usmrtili. Vdrli so v hišo, jih uklenili, odvlekli in likvidirali. Ameriška vojska je sporočila le, da je šlo za »upornike«, ki so odgovorni za »napade na afganistanske in koalicijske sile«. Teroristi! Pri enajstih. Vidite: šokantno, nezaslišano, škandalozno in nesprejemljivo je prav to, da to ni šokantno, nezaslišano, škandalozno in nesprejemljivo. Tako kot pri rasnem profiliranju.
In kaj to pomeni? Da bodo na letališčih zdaj oblikovali dve vrsti? Da bodo v eni stali potencialni teroristi, v drugi pa njihove potencialne žrtve? Mike Gallagher, razvpiti ameriški radijski populist, je takoj kriknil, da je treba na letališčih v ločeno vrsto poslati »vse, ki se imenujejo Abdul ali Ahmed ali Mohamed.« Kar spominja na tisti famozni prizor iz Spielbergovega Amistada, v katerem ponoči druga mimo druge prav počasi plujeta dve ladji - na eni so utrujeni, ponižani, ustrahovani afriški sužnji, na drugi pa belci, ki so ravno sredi divje, dekadentne zabave. Nič, včasih je prihodnost napovedati tako lahko kot preteklost. Na odločitev Obamove administracije se je najbolj burno odzvala Nigerija, rekoč: pustite nas pri miru - Nigerija ni teroristična nacija! In v tej nigerijski reakciji je nekaj poetične ironije. Ne pozabite, Umar Faruk Abdulmutalab, zaradi katerega je sploh prišlo do tega masovnega rasnega profiliranja, ima nigerijski potni list. In ne pozabite, džihadisti, ki so 11. septembra 2001 napadli in razstrelili Svetovni trgovinski center, so imeli savdske potne liste, toda Bush je potem napadel Afganistan, ne pa Savdske Arabije. Če bi bili Nigerijci ciniki, bi rekli: hej, zakaj napadate nas - napadite Jemen!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.