V zraku

za +

Izguba službe je priložnost!

George Clooney igra tipa, ki ima najboljši poklic na svetu: stalno potuje, širom sveta, srečuje ogromno zanimivih ljudi in dela mu nikoli ne zmanjka. Naključni turist, ki svoje življenje nosi v potovalki, frequent-flyer, ki med flirtanjem s stevardesami in flirtanjem z varnostniki na letaliških nadzornih točkah ne dela razlike, patološki narcis, ki stalno ustvarja vtis, da se ima bolje kot rent-a-car, ki ga vozi. Spoznate ga lahko le tako da potujete z njim. Tip je namreč zgodba o uspehu: njegov poklic je odpuščanje delavcev. In to počne elegantno in uglajeno, z nasmehom - in samurajskim pogledom v oči. Opravlja le to, za kar menedžerji nimajo jajc. Intimnost v tem svetu vse pokvari, zato mu ni nikoli nerodno. Niti za hip. Ravno obratno: njegov nastop je tako dober, da tiste, ki jih odpusti, prisili v to, da jim je nerodno. Toda brez panike, jih pomiri - to, da ste odpuščeni, ni katastrofa, ampak priložnost! Izguba službe je najboljša stvar, ki se vam lahko zgodi! Zdaj boste lahko počeli večje reči! Če ne bi počel tega, kar počne, bi bil verjetno poklicni morilec. In svojim žrtvam bi še vedno lahko rekel: »Počasneje, ko živite, hitreje umrete!« Ha. Tip je resnica prostega trga: parazit, ki živi na račun drugih, cinik, ki vse stereotipizira, tip iz prvega razreda, čigar kulizem se hrani s tragedijami drugih, brezosebni kapitalistični mehanizem, ki misli, da je človek. V glavnem poriva poslovno partnerico (Vera Farmiga), svoj alter-ego z vagino, toda življenje mu zagreni mladenka (Anna Kendrick), ki izumi še bolj učinkovit način odpuščanja, s čimer se kapitalizem približa svojemu velikemu snu - digitalnemu programu, s katerim bo lahko delavec odpustil samega sebe. Brezosebno. To je najboljše, kar se ti lahko zgodi! Vsekakor: odpuščanje je v zadnjem času postalo tako epidemično in tako lahkotno, da meji na komedijo. Na srhljivo nelagodno, tvegano komedijo. Jason Reitman, ki je v filmih Hvala, ker kadite in Juno razkril črnokomični aspekt kajenja in najstniške nosečnosti, poskrbi, da odpuščanje delavcev izgleda kot nelagodna komedija katastrofe, kot napol resničnostni šov, v katerem Clooney odpušča ljudi, ki so zares izgubili službe.