Simon Sebag Montefiore: Mladi Stalin

+ + + +

Biografija o Josipu Visarionoviču Džugašviliju Stalinu (1979-1953) iz časov pred oktobrsko revolucijo.

Napisana kot napeta literatura, a vseskozi v konturah historiografije in s stalnimi referencami na arhive in pomembna dela zgodovinopisja.

Aktualni stereotipi o Stalinu so reducirani na brezobzirno oblastiželjnost, primitivnost, aziatstvo in grozljivo zločinskost njegovega vladanja. Montefiore seveda ni dvorski hagiograf, ki bi ponavljal hvalnice. Toda tudi ne demonizira mladega Visarionoviča, ampak po pričevanjih njegovih sodobnikov, po dokumentih, memoarjih, fotografskih arhivih in časopisnih člankih sledi njegovemu mladostnemu formiranju.

Med drugim izpostavi štiri njegove lastnosti: izobraženost, banditizem, nekaj svetovljanstva in organizacijsko spretnost.

Za razliko od strugarja Tita je bil Stalin šolani semeniščnik, bral Platona v starogrščini, bil izključen zaradi prebiranja prepovedane literature, se učil nemško, da je prebiral Marxa, v Londonu hodil k maši, da bi se privadil na govorjeno angleščino, ter napisal kar nekaj člankov in del še pred zmago boljševikov.

Po Gruziji je Stalin v imenu partije vodil številne roparske napade na banke in poštne kočije, v Bakuju pa kot mafijski šef prodajal industrialcem zaščito, da bi njihovi naftni vrelci ne zagoreli.

Čeravno kot vladar ni prestopil Sovjetske zveze, izvzemši srečanja velikih treh na konferenci v Teheranu, je mladi Stalin užil kar nekaj zahodnega sveta, saj je bival na Dunaju, v Krakowu, Stockholmu in Londonu.

Poleg bančnih ropov je uspešno vodil tudi stavke in oborožene proteste, organiziral tiskarne in pisanje letakov ter časopisov, se dolgo spretno izmikal policiji, a tudi po aretaciji je iz desetletne katorge v Sibiriji večkrat pobegnil vse do evropske Rusije.

Sicer izjemno kritično pisana knjiga, ki izpostavlja Stalinove nemoralne poteze, a prikaže tudi formacijo njegove boljševistične osebnosti.