Fred Pearce: Confessions of an Eco Sinner
A Random House Group Company, London 2009, 12,99 €
+ + + + +
Eko žurnalist je napisal dramatično knjigo o izvoru in kdaj koncu proizvodov, ki jih kupujemo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + + + +
Eko žurnalist je napisal dramatično knjigo o izvoru in kdaj koncu proizvodov, ki jih kupujemo.
Ko avtor kupuje v trgovini nogavice, katerih cena je nekoliko višja, ker vsebuje doplačilo za fair-trade, gre po sledi produkcijske verige in konča v indijskem kraju, kjer naj bi na organski način pridelovali bombaž. Drugič odpotuje v ribiška lovišča Mavretanije, tretjič je na sledi usodi odvrženih računalnikov v pakistanskem predmestju, naslednjič je v tovarniškem naselju Bangladeša, kjer dekleta za nekaj dolarjev na teden šivajo kavbojke, potem ob usihajočem Aralskem jezeru med kmeti, ki so ostali sredi pustinje, ker so vodo nekoč orjaške reke Amur Darje lokalni mogotci porabili za spiranje bombaževih polj, nato v rudniku zlata pri Johannesburgu pa med pridelovalci kave pod Kilimandžarom, potem postreže z zgodbo o zelenih velemestih in z iskalci poslednjih divjih vrst granatnega jabolka, zdaj spet med pridelovalci banan in drugič jagod.
Moč avtorjevega pisanja ni le v vztrajanju in nepopustljivem razkrivanju, ampak v globokem vpogledu v družbene praktike. Njegove reportaže niso hipne, ampak po principu eye-witness prebije po dober teden med domačini. Tako denimo pokaže mizerijo bangladeških šivilj, pokaže na pretkani sistem izkoriščanja, a obenem prinese tudi presenetljive obrate: ženske, se pravi šivilje, so zdaj prvič v zgodovini emancipirane - imajo svobodo gibanja, utekle so iz patriarhalnega jarma, predvsem pa so za čuda vsaj bolj zadovoljne kot poprej.
Samo delo iz reportaže prehaja v refleksije, je seveda tudi aktivistično, saj ločuje med zahodnjaškimi podjetji, ki spodbujajo sonaravno kmetovanje in plačujejo delavcem bolj pošteno plačilo. Predvsem pa je samonanašujoče, ko si postavlja vprašanje: kaj naj naredi s starim računalnikom? Naj ga prepusti v recikliranje angleškemu podjetju, trgovcu, ki ga preprodaja v Pakistan, se naj obrne na ekopodjetje v Keniji, ki stare mašine na novo oživlja in jih poklanja lokalnim šolam, ali pa naj ga preprosto odloži v svojo klet? - Vsaki izmed možnosti sledi kajpak podrobna reportaža.
Briljantno delo ekosofije.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.