Možje, ki strmijo v koze

zadržan +

Lahko noč in srečno.

Stephen Lang izgleda tako, kot da bi stopil iz Avatarja. Spet igra zadrtega, napetega oficirja, ki srepo strmi predse, le da tokrat svojemu tajniku na lepem oznani: »Zdaj grem v sosednjo pisarno.« Potem silovito steče in se zaleti naravnost v steno: Bum! V sosednjo pisarno ne pride. Prikaže se napis, ki nas opozori, da je v tem, kar bomo videli, več resnice, kot si mislimo. Naš vodič po tem bizarnem svetu je Bob Wilton (Ewan McGregor), frustrirani reporter iz neke michiganske vukojebine, ki pride na sled velike zgodbe: ameriška vojska naj bi začela v sedemdesetih in osemdesetih z rusko tekmovati v razvoju paranormalnega, telepatskega orožja, »psihičnih vohunov«, ki so lahko sovražnika paralizirali in ra-zorožili že s tem, da so vanj nepremično strmeli. Kot Jezus Kristus. Jasno, trenirali so na kozah - in hrčkih. Ko v Kuvajtu naleti na Lyna Cassadyja (George Clooney), »najbolj nadarjenega« vojščaka te tajne »jedijevske« parapsihološke enote, ugotovi, da je vse to fakt: hej, tip lahko s pogledom premika oblake! In vedno intuitivno ve, koliko je luči v kaki sobi - ne da bi jih preštel. Ne da bi sploh pogledal. Cassady je »supervojak s supermočmi«, mojster nevidnosti tretje stopnje, učenec Billa Djanga (Jeff Bridges), vietnamskega veterana, ki se je prelevil v hipijevskega, zen-budističnega guruja »nove zemeljske vojske«, Timothyja Learyja meniške vojske »tretjega očesa«, toda ko potem blodita po Iraku, med Iračani, ki jim je težko določiti »barvo«, in privatnimi varnostnimi vojskami, ki širijo idejo o zveličavni enotnosti shock & awe torture in prostega trga, ju pogosto reši edini stavek v arabščini, ki ga pozna Wilton: Ne streljajte - jaz sem reporter! Film Možje, ki strmijo v koze je lunatična protivojna farsa, ki se ne more odločiti, kateremu delu te »konspirološke« zgodbe, posnete po insajderski knjigi Jona Ronsona, bi verjela, toda niti za hip ne dvomi, da je vojna, ki jo je sprožil Bush, le lunatičnost brez hipijevskega sranja.