Ryszard Kapuscinski: Potovanja s Herodotom
Modrijan, Ljubljana 2009, 25,30 €
+ + + + +
Veliki eksistencialistični žurnalist Kapuscinski (1932-2007) je poleg vrste izkustvenih socioreportaž (Cesar, Ebenovina, Šah in šah etc. ) napisal tudi avtobiografsko refleksijo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + + + +
Veliki eksistencialistični žurnalist Kapuscinski (1932-2007) je poleg vrste izkustvenih socioreportaž (Cesar, Ebenovina, Šah in šah etc. ) napisal tudi avtobiografsko refleksijo.
Rojen v pomanjkanju, odraščal med revščino vojne je kot intelektualni background premogel samo sugestivna predavanja učiteljice zgodovine. Ko je bil poslan na prvo poročevalsko nalogo v Indijo, o tej državi ni vedel nič, angleščine pa je znal toliko, da se ni ravno izgubil.
Kako je torej iz novinarskega in kulturnega analfabeta postal najslavnejši reporter? Preobrazba spominja na Camusa v Drugem človeku, Kapuscinski je namreč živel, da bi spoznaval. Njegova maksima je bila: vidim samo tisto, kar sem sposoben izraziti. Njegov prvi angažma je bil besno učenje jezikov; še izgubljen v Indiji se je vsak dan sistematično naučil med 20 in 40 besed, s katerimi je potem dnevno širil horizonte svojih tekstov.
Toda, od kod je diplomirani zgodovinar in zdaj zvedavi jezikovni stilist ponotranjil principe reportažnega opazovanja? Ko je od urednice dobil za darilo debel sveženj Herodotovih Zgodb, je z njimi dobil svojo biblijo. Starogrškega zgodovinarja je jemal na pot, ga prebiral, predvsem pa odlagal - da bi premišljeval, kako je pred pol tretjim tisočletjem z mulo, vodičem in tolmačem potoval v Perzijo, proti izviru Nila, ali po Kavkazu. Herodot je namreč pisal zgodovino tako, da je sam potoval na zgodovinske kraje, opazoval dolino, v kateri je npr. potekala usodna bitka, se pogovarjal z domačini, poizvedoval o šegah, spraševal svečenike in njihove zgodbe pretehtaval z grškimi legendami.
A knjiga ni pisana kot eksegeza Herodota, Kapuscinski ga vtika v svoje poti, s katerih prinaša bralstvu predstavo o krajevnem duhu časa. Naserjevo obdobje tajne policije predstavi z izkušnjo, ko v deželi abolicije ni mogel odvreči v papir zavite steklenice piva v noben smetnjak, povsod so nanj prežale oči gleduhov. A stvari ne da le začutiti, stori še korak naprej in prouči, kaj motivira male tatove in kriminalce, da tvorijo najmočnejšo mrežo ovaduhov.
Mojstrovina!
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.