Valentinovo

Romantična hobotnica.

Zaradi mene lahko praznujete valentinovo, toda vedeti morate, da filmi ne upravičujejo obstoja tega praznika. Lep primer je Valentinovo, romantična komedija, v kateri imate kak ducat ultra vljudnih likov, ki se romantično zapletajo in odpletajo.

Predstavljajte si Pravzaprav ljubezen na terenu Usodne nesreče. Le da nesreče ni na spregled, če seveda odštejete valentinovo, ki te like »notranje« spremeni. Nekateri živijo za ta dan, drugi se mu izogibajo. Nekateri si ta dan izberejo za defloracijo, drugi za coming out. Nekateri si ta dan vzamejo prosto, drugi pa - okej, vsi v tem filmu izgledajo, kot da imajo že vse življenje prosto. Zato ni čudno, da se film dogaja v Los Angelesu, še več - na Beverly Hillsu, tam nekje, kjer je Richard Gere v Čednem dekletu srečal prostitutko, ki se je šparala zanj. In zato ni čudno, da je v njem več zvezd kot nad onim famoznim orjaškim napisom Hollywood: Julia Roberts, Anne Hathaway, Ashton Kutcher, Jamie Foxx, Jennifer Garner, Jessica Alba, Jessica Biel, Bradley Cooper, Eric Dane, Kathy Bates, Patrick Dempsey, Topher Grace, Queen Latifah, Taylor Lautner, Shirley MacLaine, Emma Roberts, Taylor Swift in tako dalje. Toliko zvezd je le še v filmih katastrofe - oh, in na humanitarnih teletonih, na katerih zvezde zbirajo denar za Unicef. Nič, Valentinovo izgleda kot teleton, ki ga je režiral drugi asistent režiserja, ne pa režiser. A zakaj bi ga sploh kdo režiral? Ljubezen se režira sama, ne - spontano in brez zunanje prisile. Kar je seveda laž. Hej, zakaj se potem film dogaja na valentinovo? Zakaj se dogaja na dan, ko se ljudem »zgodi« ljubezen? To lahko pomeni le eno: da ljubezen nima nobene zveze z »notranjostjo«, ampak z zunanjostjo. Pogoj ljubezni je prav zunanja prisila - ponavljanje zunanjega rituala. Če boste torej ponavljali zunanje rituale, če boste kupovali šopke, odpirali darilca in pošiljali razglednice, bo ljubezen prišla sama od sebe.