Volkodlak

Biti ali ne biti.

Volkodlak bo v uteho le tistim, ki niso videli Cheja, v katerem je Benicio Del Toro igral Cheja - in Che je bil, kot veste, dokaj zaraščen. Če hočeš izgledati kot revolucionar, potem moraš izgledati kot Karl Marx, ki je kot Karl Marx izgledal zato, da bi izgledal kot revolucionar. V Volkodlaku Del Toro dobi kocine, ko ga ugrizne volkodlak - polna luna je dobra za revolucijo, ker se ponoči vse jasno vidi, toda slaba za randije z volkodlaki, ki so že vso filmsko zgodovino prikrajšani in zapostavljeni, v senci privilegirancev, kot so vampirji, Frankenstein, mumije in zombiji. Volkodladki so proletariat filmske zgodovine - težko je biti wolfman, pravi pekel. A kot bi rekel Sartre: pekel so drugi! Kar izkusi tudi Benicio, viktorijanski plemič, ki hoče Hamleta le igrati, pa se potem sam prelevi v Hamleta, furijozno ojdipsko pošast, ko se mu zazdi, da je bil v umor njegovega brata vpleten njegov oče, Anthony Hopkins, ki bi ga razumela le Clarice. Nič, Volkodlak je le nov razlog, da bodo filmi o volkodlakih še naprej zapostavljeni.