18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: Edvard Kocbek - osebni dosje 584
Karantanija, Ljubljana 2010, 39 €
+ + + + +
Prikaz preganjanja pisatelja in politika.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
+ + + + +
Prikaz preganjanja pisatelja in politika.
Tema ni nova, večji del vsebin je poznan, mnoge študije so povzete, avtorju, ki ni zgodovinar, kdaj uide moralistični vzklik, pa še knjiga je špeh na skoraj 600 straneh. Dizaster? - Nasprotno, knjiga je bralni magnet.
Kaj je torej napisal poslovnež, nekdanji šef SDK, politik, član Odbora za človekove pravice ter publicist Mladine in Demokracije iz konca osemdesetih? Preprosto mu je uspelo ujeti duh časa, ki ga je serviral modernemu bralcu.
Kocbekovo predvojno, medvojno in povojno obdobje je znano. Tudi slavni intervju Pahorju iz 1975. A Omerza je delo napolnil s citati iz državnih arhivov in iz časnikov te dobe, ki pa ne predstavijo le politikov, ampak tudi elitni slovenski tisk in pravosodje. Glavni uredniki so prosili za inštrukcije partijski vrh, tožilci in sodniki so preganjali in pisali sodbe po nareku komunistične partije. Avtor je natančen - beleži vsa imena: Zemljarič, Vidmar, Kardelj, F. Šetinc, Popit, Kučan, S. Fras, I. Vajgl, Gorjup, Javoršek, Ertl, J. Friedl in stotine drugih. Vse vloge so zabeležene.
Orkestrirano preganjanje človeka gre tako daleč, da Kocbek nekega večera gleda TV Dnevnik, v njem prikažejo proslavo internirank, slavnostni govornik F. Šetinc pa nenadoma udari po Kocbeku. Noben slovenski časnik mu v nobenem trenutku ne da možnosti odgovora, celo protestna pisma Borisa Pahorja končajo v koših, vsebine pa v dosjejih UDBE; tudi slovenski PEN ne brani svojega pisatelja, ampak partijsko vodstvo pred mednarodnimi kritikami.
Ker Kocbeka podpira nobelovec Boell, slovenski komunisti ne tvegajo mednarodnega škandala in si najdejo nadomestni žrtvi: V. Blažiča in F. Miklavčiča. In to dobesedno: na sedež CK ZKS pride javni tožilec B. Škrk in na seji razloži, da bi Miklavčiča lahko obsodili na 12 let zapora, potem pa so se prisotni postavili na stališče, naj sodišče odloča v okviru politično razumnih dimenzij. In res izrečena kazen je bila na sodišču prepolovljena.
Knjiga, ki ji uspe, da ob njej bralec začuti konkretni zgodovinski trenutek.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.