Stanley Milgram: Poslušnost avtoriteti

+ + + +

Prevod legendarnega dela iz leta 1974.

Stanley Milgram, prof. psihologije na univerzi Yale, se je vpisal v zgodovino pod pojmom Milgramov eksperiment. Takrat in enako danes ljudje verjamemo, da so mnogi zaradi poslušnosti vodji pripravljeni narediti marsikaj, česar bi drugače ne storili. Toda ob holokavstu smo si edini, da to ni mogoče, da je šlo za enkratni primer iztirjenosti, ki ga je povzročila oblast nacizma.

In ravno na to misel je Milgram uperil svoj eksperiment. Poskusil ga je tako na študentih kot na povprečni populaciji izbranega mesta. Vsakič je bil enak, ne glede na intelektualno širino posameznikov. Kar je seveda trpko spoznanje.

Poglejmo torej konture poskusa. Žrtev je privezana v posebni sobi in mora odgovarjati na vprašanja, ki ji jih bere poskusna oseba. Če se zmoti, dobi elektrošok, ki začne pri nekaj voltih, nato pa se z vsako napako povečuje. Kadar je poskusna oseba v dilemi, lahko za mnenje povpraša vodjo poskusa. Šokantno je bilo, da je večina poskusnih oseb dajala žrtvi elektrošoke krepko čez 300 voltov, ker jim je vodja zagotavljal, da je to prav in da to zahteva poskus. Človek-žrtev bi se torej z lahkoto spražil, ko bi svojo vlogo ne odigral, tako s kričanjem, kot z moledovanjem, naj ga prenehajo mučiti in naj ustavijo eksperiment. A hvala bogu oz. Milgramu električnih šokov v resnici sploh ni bil deležen.

Poanta eksperimenta je izjemno šokantna, saj agresivna dejanja poskusnih oseb niso izvirala iz morebitnega sovraštva ali jeze do žrtev, ampak so bila posledica hladne poslušnosti.

Prva misel po prebranem: vloga najširšega spektra množičnih medijev je za družbo naravnost terapevtska.