Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

Perzijski princ - Sipine časa

Prince of Persia - The Sands of Time, 2010 Mike Newell

/media/www/slike.old/mladina/kinoperzijski_princ__sipine_asa.jpg

 

Bruckheimer sreča Bartola.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

/media/www/slike.old/mladina/kinoperzijski_princ__sipine_asa.jpg

 

Bruckheimer sreča Bartola.

Slovenci, pozor! Končno ga lahko vidite! Končno lahko vidite Alamut! Končno lahko vidite tisto nenadjebljivo bajno, rajsko in mogočno perzijsko trdnjavo, ki jo je Vladimir Bartol - že davno, pred II. svetovno vojno - opisal v svojem Alamutu. Končno jo lahko vidite na velikem platnu. Bartol je svoj roman Hollywoodu ponudil že tedaj, pred mnogimi leti, ko ga je napisal - in studio MGM je menda celo pokazal »interes«, toda iz vsega skupaj ni bilo nič. Ne brez razloga: Hollywood ni imel tehnologije, s katero bi lahko pričaral to, kar je leta 1938, ko so Evropo terorizirali Hitler, Mussolini, Stalin in velika gospodarska kriza, napisal Bartol - tehnologije, s katero bi lahko ekraniziral Bartolove besede. Zdaj, z razmahom digitalnih efektov, je Hollywood končno dobil tehnologijo, s katero je lahko ustvaril Alamut.

Ko ga junaki na začetku zagledajo, dahnejo le: Vse, kar so govorili o Alamutu, je res! Če bi lahko potovali skozi čas in na 9. stoletje, v katerem se dogaja Perzijski princ, pogledali z današnjega časa, bi verjetno dahnili: Vse, kar je pisal Bartol, je res! Čudno, da tega ne dahnejo, kajti v resnici lahko potujejo skozi čas: magično bodalo, okrog katerega poplesujejo princ Dastan (Jake Gyllenhaal), kralj Sharaman (Ronald Pickup), njegova sinova, Tus (Richard Coyle) in Garsiv (Toby Kebbell), njegov perfidni brat Nizam (Ben Kingsley), komični šejk Amar (Alfred Molina) in princesa Tamina (Gemma Arterton), namreč premika sipine, ki premikajo in obračajo čas, v »napačnih« rokah pa se lahko prelevi v orožje za množično uničevanje, in to dobesedno: bodalo lahko uniči svet. Z eno besedo: Perzija je bila Iran že v 9. stoletju! Mahmuda Ahmadinedžada - in po malem tudi strica Brazgotino iz Levjega kralja - nadomešča Ben King-sley, toda princ Dastan - mišičast, atletski, akrobatski, kinetičen - je na srečo med temi svojimi sipinskimi potovanji skozi čas videl filme Yamakasi, Taksi 2, Sinovi vetra, Casino Royale in Ayan, ki so promovirali parkour, »umetnost gibanja« oz. »umetnost premikanja«, novi urbani šport, tako da se prelevi v yamakasija, ki nivoje stavb premaguje s tako lahkoto kot nivoje časa. Njegov parkour je vrhunec tegale Bruckheimerjevega subepskega pustolovskega popkorna, posnetega po sloviti Ubisoftovi videoigrici, toda ne vem, zakaj se tako trudi: perzijskih src in glav ni treba osvajati, kaj šele osvobajati - vsi Perzijci namreč že govorijo angleško! In dalje, tudi džihadizma ali pa islamizma jim ni treba amputirati - vsi so namreč čudovito sekularizirani! Ne rečem, Dastan in Tamina sta seksualno dokaj zadržana, toda le zato, ker je Perzijski princ namenjen otrokom, ki vedo o seksu toliko kot o sodobni geopolitiki.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.