Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film

Shrek za vedno

Shrek Forever After, 2010 Mike Mitchell

zadržan

Zelo daleč stran.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film

zadržan

Zelo daleč stran.

Prvi Shrek je bil tako dober, da ste imeli občutek, da je v treh dimenzijah. Četrti - in menda zadnji, če seveda verjamete - pa je tako irelevanten, da potrebuje 3D, da bi imeli občutek, da ima sploh dve dimenziji. Zato niti ni čudno, da tako misli tudi sam Shrek (Mike Myers/Dario Varga), ali bolje rečeno - tudi samemu Shreku se prisotnost v četrtem delu ne zdi ravno doživetje, kaj šele nujnost. Shrek si namreč zaželi, da bilo spet vse tako, kot je bilo v prvem delu, da bi bilo torej spet vse po starem - hja, preseliti se hoče nazaj v prvi del.

V original. Shrek - zdaj družinski človek s tremi otroki, obdan s famo, dolgčasom, krizo srednjih let in drugimi vrednotami ameriškega sna - hoče nazaj v tisti pravljični gozd, v tisto močvirje, med tista bitja, v zlato dobo svoje mladosti, ko so ga imeli za pošast in ko so se ga vsi bali. V sebi hoče spet najti pošast - vsaj za nekaj časa, oh, magari le za en dan! Kaj je to v primerjavi z večnostjo, si reče Špicparkeljc (Walt Dohrn/Primož Ekart), ki mu potem željo izpolni. In Shrek se znajde v idealni preteklosti, pravzaprav v neke vrste antiutopičnem paralelnem svetu ... ee, srednjem svetu, v katerem je vse narobe. Za začetek, Špicparkeljc je po novem retro diktator, ki terorizira to mračno, čarovniško paralelno kraljestvo. Dalje, Fiona (Cameron Diaz/Tanja Potočnik) vodi splošni ljudski odpor. Dalje, Obuti maček (Antonio Banderas/Sebastian Cavazza) je sezut, tako da se komaj premika. In končno, Osel (Eddie Murphy/Jose) ga ne prepozna. Kar pomeni, da se morajo vsi skupaj ponovno zbrati in spoznati. To film kakopak ustavi, tako da lahko skočite po popkorn. In vse to se zgodi le zato, da se Shreku en dan ne bi bilo treba umivati. Ko bi bil potem vsaj umazan ali pa subverziven - kot nekoč. Pa ni. Shrek za vedno sporoča: prvič, eskapizem je nevaren, drugič, nazaj ni mogoče, in tretjič, treba je živeti s tem, kar imaš. In če malce bolje pomislite, je Shrek res tragična figura: obtičal je med dvema enako dolgočasnima in enako nesprejemljivima svetovoma. Kaj naj stori Shrek? Naj gleda original? Nehajte: original ni nedolžen - v sebi je skrival nadaljevanja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.