22. 6. 2010 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
ur. Jože Dežman in Monika Kokalj Kočevar: Slovenija duhovna domovina
Mladinska knjiga , Ljubljana 2010, 32,96 €
+ + + +
Ne, to ni knjiga o duhovnostih, temveč zbornik spominov slovenskih političnih emigrantov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 6. 2010 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
+ + + +
Ne, to ni knjiga o duhovnostih, temveč zbornik spominov slovenskih političnih emigrantov.
65 tisoč ljudi je v letih 1945-65 pobegnilo iz Slovenije na zahod. Kar trije odstotki današnje populacije niso našli smisla življenja v komunističnem sistemu. Knjiga ne prinaša osebnih izpovedi in motivov vseh, toda beleži pripovedi nekaj deset vidnih posameznikov ter poročila in pisma Johna Corsellisa, angleškega humanitarnega delavca, ki je vodil slovenska taborišča v Avstriji v letih po vojni.
To, kar je danes fascinantno, niso toliko osebne izkušnje s partijskim nasiljem, ki je pač znano dejstvo, temveč neverjetne mreže in osebni angažmaji beguncev, ki so iz nič iskali in ustvarjali svoje kariere po ZDA, Argentini, Franciji, Britaniji, Italiji in drugod, a hkrati ostali zavezani slovenstvu. Eden je postal renomirani psihiater, drugi profesor na univerzi, tretji analitik delovanja strojev, četrti inovator, peti jezuit, šesti pleskar, sedmi lastnik ciber cafeja, osmi profesor nevropatologije etc.
Pripovedi med seboj zelo nihajo, nekateri izpostavljajo kalvarijo, drugi osebno pot, tretji duh časa pred vojnama, posebej izstopajoča pa sta dr. Jože Jančar, podpredsednik »Kraljevega kolegija psihiatrov« v Angliji, ter dr. Janez Arnež, ustanovitelj »Studia Slovenica«. Prvi prinaša psihološke analize iz taborišča v Gonarsu ter v okupirani Ljubljani, drugi unikatni lik biliofila, ki je zbiral slovenske knjige po starinarnicah v Trstu v letih vojne, nato pa še šestdeset let iskal redko literaturo in osebne arhive po obeh Amerikah, v zahodni Evropi in tudi po Jugoslaviji, s katerimi je po l. 1990 postavil monumentalno knjižnico v Škofovih zavodih v Ljubljani.
Skratka, pomembni prispevek k memoarski zgodovini slovenstva.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.