3. 6. 2010 | Mladina 22 | Kultura | Film
Sonatina
Takeshi Kitano Takeshi Kitano, Aya Kokumai, Tetsu Watanabe
Buster Keaton je bil komik s kamnitim, breizraznim obrazom. To dvoje - komik in brezizrazni obraz - ni šlo skupaj: točno, njegov obraz je bil rojen za trilerje. Tako kot obraz japonskega auteurja Takeshija Kitana, ki je najprej blestel kot stand-up komik, potem pa se je - v filmih, ki jih je sam režiral - prelevil v ultimativnega gangsterja: njegov kamniti, stoični, brezizrazni obraz je končno našel nišo, za katero je bil rojen. V Sonatini, ki jo je posnel po filmih Violent Cop in Boiling Point, igra samurajskega hitmana, ki ga pošljejo na Okinavo, da bi uredil »odnose« med dvema konkurenčnima tolpama, toda še preden se dobro obrne, ugotovi, da je padel v past in da je tudi sam obsojen na likvidacijo, tako da s kompanjoni obtiči tam, prepuščen mračnemu, nelojalnemu polsvetu, v katerem se gangsterji ne upokojijo, ampak obmolknejo, v katerem vsak strel zveni kot eksistencialistična maksima in v katerem nasilje prihaja kot morje - v valovih. Sonatina je pop nihilistični original: predstavljajte si Dirty Harryja, ki ga režira Sam Peckinpah, preoblečen v Andreja Tarkovskega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.