Zadnji gospodar vetra 3D

proti

Avatar.

Filmi, ki jih podpiše M. Night Shyamalan, se končajo s presenetljivim, vratolomnim, šokantnim, nepričakovanim, gumijastim twistom. V Šestem čutu se na koncu izkaže, da je Bruce Willis v resnici mrtev, v Nezlomljivem se na koncu izkaže, da je Bruce Willis v resnici stripovski superjunak, v Znamenjih se na koncu izkaže, da Bog obstaja, v Dogodku se na koncu izkaže, da je bila v resnici Narava tista, ki je poslala nevrotoksično »svarilo« Civilizaciji, v Vasi ob gozdu pa se na koncu izkaže, da se film o 19. stoletju dogaja danes. No, najboljše twiste pa najdete v tistih Shyamalanovih filmih, ki so brez končnega twista.

Recimo v Podvodni deklici je twist na začetku, ne pa na koncu filma - punca, ki jo Paul Giamatti reši iz bazena, je v resnici podvodna deklica. Jasno, Podvodna deklica je na koncu padla v vodo - finančno in kritiško. Ne da je to kaj spremenilo. Tudi Zadnji gospodar vetra 3D - navadna, konvencionalna, ploska verzija Zadnjega gospodarja vetra štarta šele prihodnji teden - se namreč začne s twistom: brat in sestra, pripadnika nacije Vode, v ledeni krogli - neke sorte permafrostu - najdeta dečka po imenu Aang (Noah Ringer), ki je v resnici Avatar, zadnji preživeli nacije Zraka, Odrešitelj vseh Odrešiteljev, remiks Jezusa Kristusa, Bude, Nea, Luka Skywalkerja, Gospodarja prstanov, Zlatega kompasa in Harryja Potterja. »Vsi ga potrebujemo!« Toda ko je uvodni twist mimo, vas čakajo le še vsi klišeji fantazijskega popa: prvič, tu je retro-paralelno-kvazimitološko-ruralno-patriarhalni svet, ki je ravno sredi apokaliptičnega kaosa in boja med Dobrim in Zlim, drugič, tu so mesta in dežele z dolgimi, eksotičnimi, opisnimi imeni (Severni tempelj nacije Zraka, Kolonija nacije Ognja ipd.), tretjič, tu so junaki z dolgoveznimi podzgodbami, s kopicami asistentov in s čudnimi, komaj izgovorljivimi imeni (Katara, Sokka, Zuko, Zhao, Ozai ipd.), četrtič, tu so bizarne nacije, etnične skupnosti in rase (nacija Zraka, nacija Vode, nacija Ognja in nacija Zemlje), petič, tu so magične sile in mistične čarovnije (transi, zvijanje štirih »mitskih« elementov), in šestič, tu so dolga opisovanja tega, kar počnejo, dolga new-age filozofačenja o Miru, Razumevanju, Ljubezni in Usodi (»Tla so podaljšek tega, kar ste!«) ter dolga seznanjanja z legendami, simboli, obredi, prerokbami, jezikom in drugimi lokalnimi navadami. Z eno besedo: M. Night Shyamalan, ki je za Zadnjega gospodarja vetra, sicer posnetega po animirani TV-seriji, pokuril 280 milijonov dolarjev, stalno ustvarja vtis, da nam daje nekaj več. Problem je le v tem, da filmi niso nakupovalni centri. Tu imate resda neomejene količine zvijanja vode, zraka, ognja in zemlje, toda bolj ploskega filma zlepa ne boste videli.