Dr. Peter Kraljič: ”Kapitalizma nismo narobe razumeli - sploh ga ne razumemo”

Je eksperiment, uvajanje kapitalizma v Slovenijo, že propadel?

> Ne vem, kaj je to kapitalizem v Sloveniji. V EU, kamor smo prišli, vladajo tržni mehanizmi. Bodisi je to kapitalizem bodisi globalizacija. Po teh načelih so na Zahodu delali že od vekomaj. Nekoč, v socializmu, smo ta pravila poznali veliko bolj kot v drugih deželah pod komunističnim vodstvom. To je bila naša prednost pred drugimi, a smo jo, žal, vendar zagotovo, začeli izgubljati.

Zakaj?

> Iskali smo neko svojo pot, našli pa mešanico prakse, po kateri smo delali prej, in prakse, ki smo jo spoznali na Zahodu. Zaradi te zmešnjave sedaj, v krizi, v katero smo vstopili nepripravljeni, čutimo posledice. Če bi si že na začetku zastavili jasno strategijo, tako kot so to naredile druge države, bi nam bilo danes veliko lažje.

Komu pa je uspelo? Hrvaški, Madžarski, državama, ki sta prodali svojo srebrnino?

> Uspeh je seveda relativen. Če pogledate nekdanje jugoslovanske republike, nam je gotovo uspelo. Naše gospodarstvo se je tudi razmeroma uspešno prestrukturiralo in ublažilo izgubo jugoslovanskega trga. Toda lahko bi naredili še več. Nismo izkoristili svojega uspešnega položaja, nismo se prestrukturirali.

Se nismo dovolj privatizirali?

> Ne, privatizacija s tem ni povezana. Treba je ločiti med lastnino in vodenjem. Naša država tam, kjer je lastnik, misli, da se zaradi tega lahko meša tudi v vodenje. To so doslej počele vse vlade, da ne bo nesporazuma. Kadrovska politika je temeljila na načelu »samo, da je naš«. Namesto tega bi se država seveda morala ukvarjati s splošno gospodarsko ali fiskalno oziroma davčno politiko, pa tudi s politiko trga dela.

Toda na Zahodu se države mešajo v gospodarstvo. Recimo Francija, tam država varuje nekatera nacionalna podjetja. V Sloveniji pa smo ekonomiji vendarle dopustili precej svobode. Veliko podjetij je bilo tako prodanih, na primer ljubljanska Tobačna. Sedaj je na vrsti NLB. Mura je bila prepuščena menedžerjem, enako Lek ali Krka, sedaj Prevent ...

> Francija točno ve, kaj je njen nacionalni interes, pri nas pa bolj kot o vmešavanju ali nevmešavanju govorim o popolni zmešnjavi. Res je, ljubljanske Tobačne ne bi smeli prodati. Ne vem, kdo je bil tedaj v vladi. Poglejte, Tobačna Ljubljana je bila večja od tovarne v Rovinju. Tovarna v Rovinju, ki je še zmeraj v hrvaški lasti, je danes vredna 500 milijonov evrov, v Ljubljani pa smo jo prodali za približno 10-krat nižjo ceno. Prodali smo tudi Slovensko industrijo jekla za le del tega, kar je država vložila v sanacijo. Prodali smo delež NLB. Sprva je vanjo vstopila KBC, nato je prišla naslednja vlada in dejala, da mora KBC oditi, nato naslednja, ki sedaj pravi, da mora KBC ven ali noter, govori o nekem strateškem partnerju. In spet, kaj pa KBC? Skratka, zmešnjava.

Če smo sedaj pri NLB, kakšno pa je vaše mnenje?

> Menim, da je državno upravljanje z NLB čista sramota za Slovenijo. Dokazuje, da politični eliti ni jasno, kako se je treba v mednarodnem gospodarskem okolju obnašati. In to nima zveze s kapitalizmom, ampak z nevednostjo politikov.

Kaj pa nevednost ali odgovornost menedžerjev, tudi novih in mladih?

> V Sloveniji imamo celo vrsto novih, odličnih mladih menedžerjev. Težave so predvsem tam, kjer se menedžerji prehitro menjajo. Še posebej, če so menjave stihijske. Tipičen primer so Slovenske železnice. Preštejte, koliko generalnih direktorjev so imeli. Odkar sam sledim njihovemu razvoju, sem doživel že tri menjave. Politika na podjetja gleda kot na kadrovska korita.

Nekoč smo zviška gledali na druge tranzicijske dežele, ko so prodajale svoje gospodarstvo. Se to sedaj, le malo pozneje, ne dogaja tudi nam?

> Nimam nič proti, če se nekatera slovenska podjetja prodajo tujcem. To lahko v nekaterih primerih gotovo prinese svež kapital in novo tehnologijo. Vendar bi nam moralo biti jasno, katera podjetja prodati. Sam denimo nikoli ne bi prodal deleža NLB nekemu tujcu. Če smo že hoteli imeti tujca, mu dajmo manjšo banko, kakšno Banko Celje, ne pa največjo slovensko banko. Ampak naredili so ravno to in sedaj imajo eno veliko mineštro. Ne vedo, ali naprej ali nazaj. Za povrh se je v NLB vmešala politika in prekinila kontinuiteto vodstva. Omenili ste Francijo. V Franciji ne dovolijo, da bi tujci kupili nekatera njihova ključna podjetja. Ko je Novartis poskušal priti v Francijo, so mu rekli, naj kar pozabi. Poleg tega so Francozi združili svoja podjetja Sanofi in Aventis zato, da je to sedaj drugo največje farmacevtsko podjetje na svetu. Naši pa niso znali združiti Krke in Leka. Tako, kot je v Švici nastal Novartis.

Smo potem kapitalizem napačno razumeli? Smo se v podjetja vmešali na napačen način?

> Ne da smo kapitalizem narobe razumeli, sploh ga ne razumemo. Ne vem, ali je kateri od naših politikov kadarkoli v preteklosti živel in delal v tujini. Če se ne motim, imamo pri nas neke profesorje, kot je denimo nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki dajejo neke populistične izjave. Ko pa izvemo, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti padla za 20 mest, na vprašanje, zakaj, isti minister odgovori, da je tema zanj preširoka. S tem se je sam diskvalificiral.

Toda ali denimo v Franciji, Nemčiji, ki jo poznate od blizu, vedo, kaj hočejo? Imajo jasno strategijo?

> Seveda se tudi tam iščejo in delajo napake. Razlika je le v tem, da je njihova tradicija daljša in da imajo vrsto kompetentnih ljudi v gospodarstvu in politiki. V Sloveniji pa se še vedno učimo. Predvsem naši mladi menedžerji. Vendar v slovenski politiki še nisem srečal človeka, ki bi razumel gospodarsko politiko. Že pred 20 leti bi morali postaviti temelje in koncept gospodarskega razvoja. Morali bi vsaj približno vedeti, kaj hočemo, koliko hočemo in kam bomo vlagali javna sredstva. Že zdavnaj bi morali vsaj 3, če ne 4 odstotke BDP vlagati v raziskave in tudi v razvoj, da bi postali zanimivi za neposredne tuje naložbe, s katerimi bi se v Sloveniji ustanavljala nova podjetja in delovna mesta. Zato doslej tuje investicije v Slovenijo pomenijo predvsem kupovanje privlačnih domačih podjetij. Naši sektorji pa ob tem delno propadajo. Poglejte čevljarsko ali tekstilno industrijo.

Čevljarstvo ali tekstilna industrija naj ne bi uspevala v razvitih državah, ampak na Kitajskem, pravi teorija.

> A res? Italija še vedno izvozi 300 milijonov parov čevljev, čeprav je dražja od nas. Imate švedski HM ali špansko Zaro. Mura je starejša od Zare, pa ima Zara danes 5 milijard evrov prometa. Vse to je posledica odsotnosti razvojnega koncepta v Sloveniji, na državni ravni, na ravni sektorjev, na ravni regij in podjetij. In ta koncept bi moral biti usklajen med vlado, delodajalci in delojemalci.

Sedaj ste v nadzornem svetu Gorenja. Zakaj lahko v bližini Pariza izdelujejo bojlerje, Gorenje pa jih v Sloveniji ne more več, med drugim, ker naj bi bile tukaj previsoke plače?

> O tem sicer še nismo govorili, v nadzornem svetu sem še razmeroma svež. Ampak na splošno gre le za vprašanje produktivnosti. Poglejte, na Jesenicah imate 1200 ljudi, ki proizvedejo pol milijona ton jekla na leto. Poznam takšno tovarno v ZDA, kjer 750 ljudi proizvede tri milijone ton jekla. Če imate visoko produktivnost, lahko imate visoke plače. Če imate dober razvoj, ste konkurenčni. Miele je eden najbolj znanih konkurentov Gorenja. In Miele, kot veste, proizvaja v Nemčiji. Teh primerov je še več. Poglejte Avstrijo. V avstrijskem Gradcu so v zadnjih 10 letih načrtno ustvarili od 8 do 10 tisoč delovnih mest v avtomobilski industriji. Mi pa smo jih v Tamu v tem času približno toliko izgubili. Zato pravim, da nam manjka koncept. Ne morete namreč trditi, da v Gradcu lahko proizvajajo dele za avtomobilsko industrijo, v Tamu pa ne. O tem naj razpravljajo naši politiki, ne pa o interpelacijah.

Zdi se, da so javne razprave v Sloveniji usmerjene bolj k vprašanju, kateri direktor je rdeč in kateri ni.

> Rdeč ali črn, ni ključno, pomembno je, da je dober. Hkrati mora biti tudi okolje takšno, da mu pri tem pomaga. Avstrija je v zadnjih letih povečala naložbe v raziskave in razvoj z 1,5 na 3 odstotke. Določili so sedem ključnih panog, v katere bodo vlagali, ker pričakujejo, da bodo tam ustvarjali nova delovna mesta. Francija je določila 10 ali 12 panog, v katere vlaga milijarde. To je dolgoročen razmislek. Če bi mi takšen program imeli že leta 1991, bi danes želi prve rezultate. Zato pa me zanima, zakaj sploh imamo gospodarsko ministrstvo. Pa ministrstvo za razvoj? Po raziskavah konkurenčnosti smo ponekod celo na zadnjem mestu.

Kje denimo?

> Pri učinkovitosti vlade, pri nadzornih svetih, tujih naložbah ali trgu dela. Lahko omenim tudi manj znan indeks. Recimo vrednote. Veljamo za klavstrofobično, zaprto družbo, ki ni pripravljena na spremembe, ki ne razume sodobnega sveta ali globalizacije. Vas zanima še dokaz? V Sloveniji vseskozi govorimo samo o aferah. Mene je včasih kar sram gledati ali brati nekatere časopise ali tednike. V njih so objavljeni umazani seksualni vici, kdo ima ljubice, kdo ima večjo hišo, nihče pa ne govori o resnično pomembnih stvareh. Smo razklana družba, ki se ne zna dogovoriti. Poglejte, Nizozemci so se pred leti usedli skupaj in se v nekaj dneh dogovorili za skupni gospodarski razvoj. Mi pa še vedno nimamo usklajenega koncepta gospodarskega razvoja.