Svet igrač 3

za +

Čas za histerijo!

Ko so se Andyjeve igrače - kavboj Woody, Mr. Potato Head, Slinky Dog, T-Rex, Hamm, Bo Peep itd. - prvič pokazale, leta 1995 v Pixarjevem Svetu igrač, so ravno dobile konkurenco, maničnega astronavta Buzza Lightyeara, ki je mislil, da ni igrača, ampak človek, in ki je postal Andyjeva najljubša igrača, tako da je bil utopični kolektiv na tem, da razpade. Zdaj, petnajst let kasneje v Svetu igrač 3, pa je kolektiv na tem, da izumre in izgine - kot dinozavri. Andy namreč ni več otrok, ampak je - za razliko od igrač, ki se niso postarale - mnogo let starejši, nove generacije otrok so sadistične in perverzne, kot Sid Vicious, brez odnosa do življenja v igračah, kar pomeni, da igračam grozi bodisi garažna razprodaja, resetiranje v španščino (in razredni padec, heh), kičasto podstrešno druženje s Kenom in Barbie, ki sev prvič vidita, ali pa - v skrajni liniji - neogotski stroji, ki peštajo, meljejo in sežigajo smeti. Bodo šli zdaj ti Doriani Grayi v Pekel? V reciklažo? Bodo umrli v kratkih hlačah? Njihov boj za preživetje pograbi eksistencialna tesnoba, strah-pred-ničem (ali pa Kubrickovim »beyond infinity«), kakršen je v Iztrebljevalcu mučil replikante, kar te igrače dela bolj človeške od ljudi in kar Svet igrač 3 dela unikatnega, pa ne le med animacijami, ampak tudi med sodobnimi arty filmi. Na srečo vsaj igrače v vesolju niso same.