19. 8. 2010 | Mladina 33 | Svet | Komentar
Trg, ki res deluje
Zakaj je vojna naravno stanje neoliberalizma in zakaj nihče noče, da bi se vojni v Afganistanu in Iraku končali
Huda finančna in gospodarska kriza pride vedno v paketu z recesijo - in odgovor na veliko brezposelnost so javna dela. Največja javna dela so kakopak vojne. Kar pomeni, da je vojska največji izvajalec javnih del. Zlasti ameriška vojska, se razume. Še huje: »Ameriška vojska je največji - in praktično edini večji - ameriški program zaposlovanja,« pravi Robert B. Reich, zdaj profesor, nekoč Clintonov minister za delo. Če pogledate številke, se slika takoj izostri. Pazite: v vojski je trenutno 1.400.000 Američanov, 833.000 jih je v rezervi, okrog 1.600.000 pa je zaposlenih v podjetjih, ki delajo za vojsko. Brez vojske - brez tega »protirecesijskega« programa - bi bila brezposelnost v Ameriki občutno večja, kot je: trenutno brezposelnost znaša 9.5% - brez vojske bi znašala 11.5%. Kaj pa tole: v katerih ameriških regijah so ljudje lani zaslužili več kot prej? V katerih ameriških regijah so se osebni dohodki ljudi lani povečali? Le v tistih, v katerih je velika koncentracija vojaških in zveznih služb - San Antonio (Teksas), Virginia Beach (Virginia) in Washington (D.C.). Ergo: vojska deluje protirecesijsko. Je to argument za višanje vojaškega, obrambnega budžeta? Je to argument za dodatno vojaško trošenje? Je to argument za večanje vojske? Je to argument za nova javna dela, za nove vojne? Ne, ravno obratno, pravi Reich: »Orjaški prikriti vojaški program zaposlovanja je nor način zaposlovanja, saj ustvarja delovna mesta, ki jih ne potrebujemo, a jih obdržimo, ker ni poštene alternative.«
Najbolj enostavno je imeti orjaško vojsko. Ni ti treba več misliti. Vseh tvojih socialnih skrbi je konec. Ničesar ni treba spreminjati. Vse lahko ostane tako, kot je. Ste brezposelni? Pojdite v vojaško-industrijski kompleks! Zato kongres vedno tako ponori, ko vlada napove kako varčevanje v vojaško-industrijskem kompleksu: če se v okrožju, iz katerega prihaja ta ali oni kongresnik, brezposelnost poveča, ga to na naslednjih volitvah stane glave. Recimo: kongres je ponorel, ko je obrambni minister Robert Gates nedavno oznanil, da bo skrčil delo nekaterih podizvajalcev. Dalje, kongres je ponorel, ko je Gates oznanil, da bo zaprl združeno poveljstvo v Norfolku (Virginia). In končno, kongres je ponorel, ko je Gates oznanil, da bodo nehali proizvajati nekatera transportna in bojna letala, ki jih ne potrebujejo več. Retorična reakcija kongresnikov in senatorjev, tako republikanskih kot demokratskih, je bila vedno ista: »To bo ošibilo obrambno varnost Amerike!« Ali pa: »To bo zmanjšalo našo nacionalno varnost!« Kar je kakopak huda ezopščina. V resnici so hoteli reči: hej, če bodo skrčili pogodbeno delo podizvajalcev, če bodo zaprli poveljstvo v Norfolku, če bodo nehali proizvajati letala, ki jih ne potrebujemo več, pomeni, da se bo v moji regiji - okej, v mojem volilnem okrožju - zmanjšalo število delovnih mest, kar dalje pomeni, da se bodo zmanjšali osebni dohodki moje volilne baze, kar dalje pomeni, da bo mojo volilno bazo preplavilo nezadovoljstvo, kar končno pomeni, da bom izgubil naslednje volitve - in službo.
Nacionalna varnost je torej le meglena zavesa, le krinka za status quo zaposlovanja v vojaško-industrijskem kompleksu, le krinka za vojaško zaposlovalno politiko, od katere so odvisne službe senatorjev in kongresnikov. Dodatna ironija je v tem, da Gates dejansko sploh nima namena znižati budžeta ameriške vojske, kje neki, daleč od tega - ameriški vojaški budžet naj bi se naslednje leto povečal za 2,2%, tako da bo znašal 708 milijard dolarjev. Če dodate še budžete ministrstva za domovinsko varnost, urada za vojne veterane, urada, ki menedžira nuklearno orožje, in vojaških varnostno-obveščevalnih služb, dobite okrog 950 milijard. Z eno besedo: ameriški obrambni budžet je večji kot pod Bushem. Gates hoče le zapreti komande, ki jih ne potrebujejo več - in prenehati hoče s proizvodnjo letal, ki jih ne potrebujejo več. Kongres pa hoče ravno obratno: da ima Amerika še naprej vojaške komande, ki jih ne potrebuje več, da ima še naprej vojaška oporišča, ki jih ne potrebuje več - in da še naprej proizvaja orožje, ki ga ne potrebuje več. To je edini način, da kongresniki in senatorji v svojih regijah ohranijo delovna mesta - edini način, da preprečijo brezposelnost svoje volilne baze. To je obenem tudi edini način, da svoji volilni bazi zagotovijo delo. Če ne gre drugače, bodo pač proizvajali orožje, ki je zastarelo, ki ga nihče več noče in ki zmanjšuje tako varnost ameriške vojske kot ameriško nacionalno varnost. Več kot proizvedemo zastarelega in nepotrebnega orožja, več je delovnih mest! Proizvajanje zastarelega, neporabnega, nepotrebnega orožja krepi nacionalno varnost! Kdor podpira proizvajanje zastarelega, neporabnega, nepotrebnega orožja, podpira ameriške vojake, ki služijo v Iraku, Afganistanu in na drugih ameriških frontah! Zato se ne dotikajte nacionalne varnosti! Kot pravi Reich: »Nacionalna varnost je krinka za varnost delovnih mest.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.