Morilec v meni

za +

Krvavo preprosto.

Lou Ford (Casey Affleck) je šerifov pomočnik, ki ne nosi pištole - v Central Cityju, teksaškem naftnem mestu, tipičnem ameriškem boomtownu, namreč ni kriminala. Edini, ki ubija, je prav Ford. Sem povedal preveč? Ne, to, da je gentlemanski Ford morilec, je tako samoumevno in tako splošno znano kot to, da Razkolnikov v Zločinu in kazni ubije ono starko. Roman Killer Inside Me, ki ga je napisal Jim Thompson, je Zločin in kazen 20. stoletja, kar pomeni, da je Ford Razkolnikov s šlifom Hannibala Lecterja in Patricka Batemana. Lou Ford, groteskni noir fatalist, po malem pianist, po malem Lothario, po malem polnočni kavboj, po malem inscenator, po malem fabulist, po malem Tristram Shandy, je morilec 20. stoletja, in to dobesedno: ko ubija ženske (Jessica Alba, Kate Hudson), jih ubija tako intenzivno, tako snobovsko, tako mačistično, tako seksistično, tako sadistično, tako pošastno in tako nihilistično, kot da bi hotel ubiti 20. stoletje - in to, kar je 20. stoletje naredilo iz njega. Svojih žrtev ne ubija, ampak jih zaduši z 20. stoletjem - s smrtjo, ki je le nadaljevanje seksa. »Potrpi, ljubica, saj je že skoraj konec!« Ford ubija s Freudom v roki in s countryjem v glavi, toda publiki lahko vedno didaktično pomežikne: Saj ste to hoteli, ne? Ford je morbidni, ničejanski, apokaliptični postmodernist, ki ve, da ljudje v kino ne hodijo zaradi morale, ampak zaradi tega, kar je iz njih naredilo 20. stoletje.
(Kinodvor)