Plinij Starejši: Naravoslovje

+ + + + +

Prevod znamenitega dela Rimljana Plinija st., ki je živel in pisal v prvem stoletju po Kristusu.

Njegovi opisi živali, kot denimo levov, so z današnje perspektive resda preprosti, pa vendar hkrati silni prispevki h kulturni in zoološki zgodovini. V rimski dobi sta namreč lomastila še dva tipa afriških levov: čokati, kratki in bolj plašni ter dolgi in napadalni leo. Predvsem pa jih je bilo v izobilju, zakaj Pompej je priredil spopad kar 600 levov v areni, Mark Antonij pa se je vozil v kočiji, vpreženimi z levi. Želja po ekstravaganci ni bila nič manjša od sodobne: Mark Skaver je imponiral sodobnikom, ko je kot prvi v Rimu prikazal povodnega konja in nosoroga.

A Plinij se ne ustavlja le pri živalskem svetu, posebej natančno popiše antično likovno umetnosti v njeni vsakodnevni funkciji. Vladarji so si od pamtiveka postavljali stebre; Demetriju v čast so jih tako Atenci napravili kar 360, a so jih po njegovem koncu v 360 dneh tudi vse podrli. Kdor je dal kaj nase, je imel nad hišnimi vrati pribit plen, ki ga je odvzel sovražniku. Slikarji so risali v Apelovem času z vsega štirimi barvami, sam Apel pa je nekoč narisal Aleksandra Velikega s strelo v roki, ki pa je bila videti, kot da izstopa iz slike. V Rimu je malo pred Avgustom slovel Arelij, ki je bil obenem deležen tudi moralnega zgražanja, ko so gledalci njegovih slik ugotovili, da riše rimske boginje po obrazih svojih ljubic. Umetnost je cvetela, saj so poleg kipov, slik in svetišč umetniki poslikavali tudi ladje. Plinij pa deluje kot časopisni kronist, ki zapisuje dejstva, znanja in kajpak tudi mite in legende. Grški slikar Zevksis je nekoč narisal dečka, ki nosi grozdje, h kateremu so nato priletele ptice, da bi ga kljuvale. Publika je bila navdušena, Zevksis pa je odvrnil: »Grozdje sem naslikal bolje od dečka, kajti ko bi tudi ta brezhibno uspel, bi se ga morale ptice bati.«

Knjiga, ki nam prinaša antiko na dlani, njena slabost je le v tem, da je prevod prestavil v slovenščino samo 7 od 37 volumnov originala.