Adam Smith: Bogastvo narodov

V letu 1776 je Smith izdal Bogastvo narodov, ki že četrt tisočletja velja za eno temeljnih knjig politične ekonomije; eden njegovih pozornih proučevalcev in kritikov je bil tudi Karl Marx. Tokrat je naposled neposredno prestavljen pred slovenske bralce.
Od padca komunističnih režimov intelektualci praktično ne prebirajo več knjig o ekonomiji, družba je pač spontano sprejemala, da so menedžerji in ekonomisti poklicani izvajalci, ki bodo v javno dobro izpeljali tranzicijo iz planske v tržno ekonomijo. Toda moralni in tudi poslovni kolaps tranzicije spet odpirata ekonomijo tudi za humaniste. In Adam Smith je posebej primerna lektira.

Odpira namreč znova aktualna vprašanja, kot so: delitev dela, plačilo za delo, kapitalski dobički, kopičenje kapitala, poraba za obrambo, za pravosodje, za izobraževanje, izdatki vladarja, davki na dobiček, na hišne rente, na plače delavcev in tako naprej za skoraj 700 strani teksta. Pri čemer pa znameniti angleški avtor bralca ne podučuje, ampak mu predstavlja najširše spektre možnosti. Njegova moč je perspektiva, zakaj ne postavi se apriori na gledišče lastnika kapitala, države niti ne delavca, kot je to kasneje storil Marx. Trg jemlje kot objekt znanosti, zato tudi ne najdete vnaprejšnjih aksiomov, kot je sodobna puhlica, da bogatenje posameznika že samo pri sebi prinese razcvet za celotno družbo.
Privlačna je torej njegova radovednost, saj si zastavlja vsa vprašanja, tudi anticipira socializem, ko vidi smisel v višjih plačah za delavce, vendar ne iz razrednega vzgiba, temveč funkcionalnega: težko delo čezmerno uničuje zdravje, zato mu pritiče tudi razvedrilo, počitek in veseljačenje. Seveda pa misli Adama Smitha niso doksa za vse čase; on sam je prosperiteto države uzrl skozi kazalce, kot so povečanje števila prebivalstva, medtem ko bi danes v nataliteti Bangladeša ne pobrali dokaza, da se dogaja največja gospodarska prosperiteta prav v tej daljneazijski državi. Vsekakor pa knjiga, ki napeljuje na premišljevanje o delovanju sodobne ekonomije.