Nevidno zlo - Drugi svet 3D

zadržan

Sladki poslej.

Če je film naslovljen Nevidno zlo - Apokalipsa, potem ne pričakujete, da bo dobil nadaljevanje. Apokalipsa je konec, ne. Pika. Toda Nevidno zlo - Apokalipsa je dobilo nadaljevanje, naslovljeno Nevidno zlo - Izumrtje. Nič, logična posledica Apokalipse je Izumrtje. Izumrtje je pač rubrika Apokalipse. In tu nič ne moremo.

Apokalipsa pa ima še eno povsem logično rubriko: Drugi svet, alias, Afterlife, alias, posmrtno življenje. Svet je po Apokalipsi in Izumrtju opustošen, človeštvo pa je inficirano - tako rekoč vsi ljudje so mutirali v divje, agresivne, požrešne, militantne, eksplozivne zombije. Razen Alice (Milla Jovovich), ki je čudežno preživela vse tiste non-stop ofenzive, vse tiste invazije zombijev, in ki ne izgleda ravno kot človeško bitje, ampak bolj kot bullet-time robot, kot futuristično bionično bitje, kot neuničljiva kolekcija pikslov, kot interaktivni podaljšek fantomske konzole. V njej je nekaj mesijanskega. Zato ne čudi, da se zdaj, v četrtem Nevidnem zlu, ki jo na lepem humanizira, spodvije v klon Mojzesa, ki izvoljeno ljudstvo - v resnici peščico svojih klonov - pelje v »obljubljeno deželo«, Arkadijo, idilično, brezkonfliktno, neokuženo dolino miru, Raj brez zombijev, kraj »ponovnega vstajenja«. Točno: ko pride Apokalipsa, se ljudje postavijo v dve vrsti: tisti, ki so okuženi, gredo v Pekel, tisti, ki niso okuženi, pa v Nebesa. Ne boste verjeli, toda akcija se umakne kontemplativnemu 3D iskanju in samoiskanju, new-age tripu po prazni pokrajini, ki skuša serijo o nevidnem zlu odrešiti in jo preleviti v digitalno verzijo Svetega pisma.