23. 9. 2010 | Mladina 38 | Kolumna
Generalova prestrašena prošnja
Nad namero floridskega župnika se je zgrozil ves svet, še zlasti pa ljudje, ki vodijo ameriško politiko. A nenadoma se je pred televizijskimi kamerami znašel poveljnik ameriških sil v Afganistanu.
Ne pride mi na misel, da bi kakega poveljnika armade razglasil za strahopetneža. To v tem primeru ni mogoče. Generali že zaradi svojega poklica ne morejo biti strahopetni. Menim, da niti ne morejo imeti nagnjenja k dejanjem, ki se rodijo iz takega občutka. Kadar podvomimo o duševnem stanju znanega poveljnika, moramo iti globlje.
Nedavno je zadrto pobožni protestantski duhovnik na Floridi objavil namero, da na dan obletnice napada islamskih skrajnežev na slovita dvojčka v New Yorku priredi sežig izvodov Korana. Na sežige knjig kot javna dejanja smo že skoraj pozabili. Saj so nam ga zadnjega, če se prav spomnimo, priredili Hitlerjevi ljudje. Slovenci pa smo tudi pozabili - če smo se tega sploh kdaj zavedali -, kako so pred škofijo v Ljubljani sežigali knjige protestantov. Pomen sežiga se nam je drugače vendarle zadrl v spomin. Veliki pesnik Heinrich Heine je dejal, da od sežiganja knjig pridemo do sežiganja ljudi.
Nad namero protestantskega župnika na Floridi (ki ni bila uresničena) se je, kot vemo, zgrozil ves svet. Še zlasti pa so se zgrozili ljudje, ki vodijo ameriško politiko, torej tudi vojno v Afganistanu. Oglasil se je predsednik ZDA. Vemo, kako. Nenadoma pa se je pred televizijskimi kamerami znašel tudi poveljnik ameriških in Natovih sil v Afganistanu. Zame je bila to največja podrobnost dogodka.
General poveljuje. Govoril naj bi le takrat, ko res mora. Kaj je spodbudilo generala Petraeusa, da se oglasi pred vsem svetom? Menda je bil globoko vznemirjen, kaj se bo zgodilo njegovim fantom, če bodo v majhnem floridskem mestecu sežigali Koran! Prosil je, tako rekoč, odločnega duhovnika, naj ne stori nečesa, kar bi ogrozilo njegove vojake. Res, zbal se je za vojake!
Vojaki v Afganistanu niso nebogljene ovčice. So izredno dobro oboroženi. Se bojujejo. Zakaj naj bi se zbali le še enega dogodka, ki v tisti vojni res ne bi pomenil nič posebnega. Ameriški vojaki so v mučnem položaju tudi brez floridskega duhovnika, saj on sploh ne more spremeniti njihovega položaja.
To, da se je zaradi namere proti sveti knjigi muslimanov oglasil tudi poveljnik vseh zavezniških sil v Afganistanu, kjer izida spopada s talibani še ni na vidiku, zasluži širše razmišljanje. Če se ob majhnem, sicer neprijetnem in za odnose z islamom morebiti nevarnem dejanju pojavijo pred svetovnim občinstvom predsedniki, povrhu pa še generali (katerih naloga ni televizijsko nagovarjanje občinstva, marveč akcija na terenu), potem bi se morali zamisliti nad stanjem duha. Nad stanjem duha na veliko točkah svetovnega dogajanja. Očitno so vodje dogajanja v stanju splošne negotovosti. Ne vedo, ali in koliko nadzorujejo potek dogodkov. Vznemiri jih lahko pik mušice. Vznemiri jih lahko karkoli.
Vznemirjenost je stanje, ki ga je v teh trenutkih pravzaprav čutiti po vsem svetu. No, vsaj v tistih delih dogajanja, ki so nam dostopni in ki jih najhitreje razumemo. Ni niti treba, da bi iskali njihovo povezanost. Poglejmo svet, ki ga bolje poznamo, in kaj vidimo?
V svobodomiselni Franciji vlečejo v potniška letala in izganjajo celotno nacionalno skupino, Rome (ki jih še vedno imenujem tudi Cigani, zaradi spomina na čudovito pesnitev Aleksandra Puškina), in se jezijo na druge Evropejce, celo visoke predstavnike Evropske unije, ki protestirajo. Večina v Evropi se postavlja proti francoskemu koraku, toda zmerno in previdno. Saj gre, kot je poudaril visoki francoski predstavnik, za nekaj popolnoma kulturnega, kar se ne more, kot trdijo nekateri, primerjati z »vožnjo vlakov proti plinskim celicam«!
Previdnost je tudi na splošno eno glavnih gibal evropskega razmišljanja. Previdnost opažamo vsepovsod. V Nemčiji valovi politika že nekaj mesecev zaradi knjige uglednega socialdemokrata (ti naj bi bili levica), v kateri je prvič po drugi svetovni vojni poskušal razdeliti prebivalstvo na prave Nemce in priseljence, ti pa naj bi imeli neke skorajda genske posebnosti, zaradi katerih so odporni proti integraciji, ki naj bi pomenila, kar pač pomeni.
Avtorja, Thila Sarrazina, so kar hitro odpustili iz službe - z visokega položaja v nemški centralni banki -, izključili naj bi ga tudi iz socialdemokratske stranke, toda vse to se izvaja s skrajno previdnostjo. Celo predsednik države noče, da bi se videlo, kot da ukazuje centralni banki! Prebivalstvo pa je že tako razdeljeno glede gospoda Sarrazina. Saj ta ima težave z državo le zaradi neprevidnosti. Ali je moral na enem mestu v knjigi omenjati »židovski gen«? Ali ni vedel, kako takšne reči odjeknejo v deželi, ki je svoj čas priredila holokavst?!
Gospod Sarrazin odhaja v pokoj s povečano pokojnino. Predsednik države pa je takoj poudaril, da ni vplival na odločbo o zvišanju pokojnine ...
Tu pa je še, če smo pri Nemcih, gospa Erika Steinbach, ki je doslej vodila združenje preganjanih Nemcev. Tistih Nemcev, ki so jih po vojni pregnali iz Vzhodne Evrope, Poljski pa dodelili lep kos nekdanjega nemškega ozemlja. Gospa Steinbach, ki je tudi vplivna članica stranke gospe Merkel, si je med drugim dovolila nekaj sarkastičnih pripomb o najvišjem poljskem predstavniku, med drugim, za odnose z Nemčijo. Očitala mu je, da ima »slab značaj«.
Veliko se o tem govori v nemški javnosti, posledica pa je, da se je gospa Steinbach, sicer zelo previdno, opravičila za to, ker je znanega Poljaka, ki je med drugim tudi doživel koncentracijsko taborišče, javno razglasila za človeka s slabim značajem. Vse je bilo previdno. Previdna je bila nemška javnost, ki je gospe samo požugala s prstom, previdna je bila sama gospa Steinbach.
Še najmanj previdnosti je čutiti pri skrajni desnici republikanske stranke v Ameriki, kjer se razvija predvolilno gibanje čajank (tea parties), ki je le še korak do odkritega napada na človeka, ki ni belec, a si je upal zasesti položaj predsednika ZDA. Še korak, pa zmernosti ne bo več in se bodo po stari ameriški tradiciji stvari imenovale s pravo besedo. Seveda je zelo mogoče, da tistega zadnjega, obsodilnega koraka republikanci ne bodo napravili. Nekaj previdnosti bo ostalo.
Previdnost je poteza našega časa. Previdnost sredi splošne vznemirjenosti. To je opaziti tudi pri generalih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.