30. 9. 2010 | Mladina 39 | Svet | Komentar
Vrnitev prave Amerike
Zakaj Baracku Obami in demokratom mesec pred kongresnimi volitvami kaže slabo in zakaj utegnejo kljub temu zmagati
Ameriška desnica je proti seksu. Proti seksu v kinu. Proti seksu na TV. Proti seksu pred poroko. Proti seksu zunaj zakona. Proti seksu, ki diši po užitku in rekreaciji. Proti istospolnemu seksu, ki že po definiciji ni prokreativen. In tako dalje. Z eno besedo: desnica je proti seksu, ki diši po seksu. Če se hoče torej republikanec ali pa republikanka prebiti v kongres, potem mora zagovarjati to antiseksualno filozofijo, kar pomeni, da mora zagovarjati stališče, da seks ni vrednota. Vsekakor, to je skrajno stališče, toda republikanski stranki nosi zlata jajca. Je mogoče zavzeti še bolj skrajno stališče in kandidirati za kongres? Absolutno: lahko si proti masturbiranju! In to smrtno resno. Ha.
Za začetek, v Ameriki že potekajo preliminarni, izločilni dvoboji za novembrske kongresne volitve. Specifično: republikanci izbirajo kandidate, ki se bodo novembra udarili z demokratskimi kandidati, in obratno - demokrati izbirajo kandidate, ki se bodo novembra udarili z republikanskimi kandidati. No, v Delawaru, mali zvezni državi na vzhodni obali, se je pri tem zgodila strašna senzacija: Mika Castla, uglednega, nepremagljivega, dolgoletnega republikanskega kongresnika in nekdanjega delawarskega guvernerja, paradnega konja republikanske stranke, je na veliko presenečenje vseh porazila popolna outsiderka, Christine O'Donnell, ki se bo tako 2. novembra za stol v senatu, ki je nekoč pripadal Joeju Bidnu, sedanjemu ameriškemu podpredsedniku, pomerila z demokratskim kandidatom Chrisom Coonsom. In prav Christine O'Donnell ostro nasprotuje masturbiranju. Roke stran! Zakaj? Ker se ti posuši roka? Ne, ampak zato, ker je masturbiranje isto kot prešuštvo!
Ni bilo vedno tako. V času študija je bila zelo živahna - zapijala se je in se dajala dol. Neselektivno. In nediskriminativno. Še prej, v srednji šoli, je koketirala s satanizmom, hej, celo na randi s čarovnico je šla. Toda to je bilo »življenje brez načel«. Potem je kakopak srečala »načela« ali, bolje rečeno, zaslišala je glas Boga, ki ji je povedal, kaj mora govoriti, če hoče na delawarskih primaries poraziti republikanskega protikandidata. Nič ni hujšega od »grešnice« ali »grešnika«, ki sreča Boga - ko sreča Boga, postane hujši in bolj ekstremen od republikancev. Christine O'Donnell, ki je življenje preždela v marketingu, stikih z javnostmi, Nacionalnem komiteju republikanske stranke in konservativnih think tankih, je začela oznanjati »prave« ameriške vrednote, kar pomeni, da nasprotuje abortusu (tudi če je zanositev posledica posilstva ali incesta), gejem, istospolnim porokam, Darwinu, pornografiji, seksu pred poroko, kloniranju, raziskovanju matičnih celic, zaposlovanju ilegalnih priseljencev in univerzalnemu zdravstvenemu zavarovanju. Saj veste, zdravstvo bi prepustila prostemu trgu, seksa pa ne. Ljudi bi prepustila prostemu trgu, »vrednot« pa ne. Vse, od česar so neposredno in eksistenčno odvisna življenja ljudi, bi prepustila prostemu trga, Boga pa ne.
Evolucija je zanjo le mit, le teorija. Biblijo je treba pač razumeti dobesedno - biblična »načela« morajo postati »načela« družbe. Jasno, »spolna abstinenca« in »spolna čistost« sta »načelo«. Pred vsako odločitvijo moli - in da bi bila njena vera bolj »čista«, hodi k maši v protestantsko in katoliško cerkev. Toda ko se je izkazalo, da njena »načela« in »čistost« ne držijo svete vode oz. da ima stalno hude težave s financami, da recimo ne plačuje davkov, da predvolilne donacije razume precej po svoje, da si s predvolilnimi donacijami plačuje stanovanje (ipd.), da s predvolilnimi donacijami plačuje sebe in svojo mamo, ne pa tudi tistih, ki delajo pri njeni predvolilni kampanji, je hitro oznanila, da bo zdaj ljudem še bližje - hej, vsi ljudje imajo težave s financami. Kar je seveda demagogija - in to demagogijo potem vedno kupijo obupani, jezni, užaljeni, frustrirani, deklasirani ljudje, ki verjamejo, da so njihove finančne težave posledica »krize vrednot«, ne pa ekonomskih razmerij moči. Brez denarja in služb niso zato, ker so jim velike korporacije in veliki kapital delovna mesta izselili v ceneni tretji svet, ampak zato, ker je Amerika preveč liberalna - in ker ljudje masturbirajo.
Kar pa naj vas ne zavede: Christine O'Donnell ni poročena. Kako vse to vzdrži brez seksa, ni jasno, kajti nobenega dvoma ni, da ne seksa - seks pred poroko je isto kot prešuštvo. Christine O'Donnell hodi kot Sarah Palin, govori kot Sarah Palin, spreneveda se kot Sarah Palin, fotogenična je kot Sarah Palin in tudi izgleda kot Sarah Palin, kot njena garažna impersonatorka, tako da bo lahko Tina Fey zdaj imitirala obe - hja, Christine O'Donnell je nova Sarah Palin, novi klon Sare Palin, zato ni nič čudnega, da je Sarah Palin njeno kandidaturo odločno in bučno podprla. Odločno in bučno pa jo je podprlo tudi patriotsko, konservativno, populistično, nativistično, pesimistično, nacionalistično, zelo dobro organizirano in necentralizirano gibanje Tea Party, ki hoče Ameriki vrniti »prave« vrednote in ki hoče Ameriko »rešiti« pred totalitarnim, tiranskim, kolektivističnim socializmom, v katerega jo pelje Barack Obama, »skrivni musliman«. Ameriko je treba osvoboditi, preden jo Obama spremeni v koncentracijsko taborišče! Republikanski establišment za Christine O'Donnell ni hotel niti slišati - podprl je ni niti moralno niti finančno, toda z donacijami (250.000 dolarjev) in logistično-propagandno podporo je vletel Tea Party, »avtentično ameriško gibanje«. Ne brez razloga: Christine O'Donnell je kandidatka gibanja Tea Party.
A da ne bo kakega nesporazuma: Christine O'Donnell je republikanka, ki brani barve republikanske stranke, toda njena zmaga ni zmaga republikanske stranke, ki je na republikanskih primaries v Delawaru moralno in finančno podprla njenega republikanskega protikandidata, kandidata republikanskega establišmenta, ampak zmaga Tea Partyja, ki skuša republikansko stranko »očistiti« od znotraj. Ne skuša je le »očistiti«, ampak jo hoče tudi prevzeti. Zakaj? Iz preprostega razloga: Tea Partyju se zdi republikanska stranka preveč liberalna. In če se zdi Tea Partyju že republikanska stranka preveč liberalna, potem lažje razumete, zakaj Tea Party - ki oznanja vrnitev k tradiciji, »pravi« Ameriki, krščanskim vrednotam, ljudski volji, ustavi, modrosti ustanovnih očetov ipd. - v Obami vidi komunista. To, da skuša republikansko stranko od znotraj očistiti in prevzeti Tea Party, je približno tako, kot če bi skušala pri nas NSi od znotraj očistiti in prevzeti SDS.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.