Grozljivo srečen

za

Patologija malih mest.

Robert Hansen (Jakob Cedergren) je kavboj, ki pade v film noir, v katerem se z njim poigravajo pokeraši in lovci, deklica, ki preveč ve, in femme fatale, ki preveč hoče. Ali natančneje: Hansen je policaj, ki se mu v Grozljivo srečnem, danskem neonoir postvesternu, zgodi Twin Peaks - oh, ali pa Sandford, ki se je v Vročih kifeljcih zgodil londonskemu policaju Nicholasu Angelu.

Tudi Hansena iz velikega mesta pošljejo v vukojebino, ruralno, zakotno, hladno, sivo, puščobno, prepišno mestece v danskem Jutlandu, kjer naj bi poskrbel za zakon in red, toda prebivalci tega mesteca se za zakon in red ne zmenijo. Imajo pač svoje običaje - idilično moralo malih ljudi in malih mest, ki lahko dolgčas preganjajo le z represijo in ksenofobijo. Vsi namreč po malem živijo v strahu, ki ga poganja lokalni boss (Kim Bodnia), toda vsi so na robovih te groteskne, sterilne strahovlade našli svoje male tržne niše, svoje male privatne vrtove, zato delajo vse, da bi ohranili samoupravni status quo. Tu je vseeno, kdo laže in kdo govori resnico, kdo je na tvoji strani in kdo je proti tebi, kdo išče pomoč in kdo le blefira, kdo je kriv in kdo nedolžen, kajti drug drugemu so krinke in alibiji. Reševanje nedolžnih in nedolžnosti je tako nesmiselno in tako kičasto kot junaštvo, ki pa kmalu mutira v kompromise, s katerimi skuša Hansen, po malem fatalist in po malem fabulist, preprečiti, da bi končal kot Nicolas Cage v Krvavi žetvi, toda pod vplivom kafkovske iracionalnosti malega mesta ne postane Josef K., ampak Lou Ford. Kar je logično: v malem mestu vsakdo v sebi najde morilca. Ne, v malem mestu ni vsakdo svoje sreče kovač, ampak svoje sreče okostnjak.
(Kinodvor)