Buda se je zrušil od sramu

za

Osnovni delci.

Talibani na zemljevid sveta niso stopili 11. septembra 2001, ko so jim začeli Američani očitati, da gostijo Osamo bin Ladna, ampak malce prej, ko so razstrelili starodavne kipe Bude. In iranski film Buda se je zrušil od sramu, ki ga je posnela Hana Makhmalbaf, 18-letna hči slovitega Mohsena Makhmalbafa, dolgoletnega ljubljenca najbolj prestižnih filmskih festivalov (režiserki sta tudi mati in sestra Samira), se začne s posnetki razstrelitve Bude. Ne brez razloga: tam - v eni izmed tistih jam - živi Bakhtay (Nikbakht Noruz), 6-letna deklica, ki hoče na vsak način v šolo. Tako kot fantje - tako kot sosedov fant. Naučiti se hoče brati in pisati, saj veste, elementarnih reči. In tudi film Buda se je zrušil od sramu, ki je na berlinskem festivalu osvojil Kristalnega medveda, je elementaren: kvazidokumentarni, esejistični, impresionistični popis njenega poskusa, da bi prišla v šolo. Problem je le v tem, da je vse proti njej: talibani, ideologija, kultura, verski seksizem, zgodovina, brutalizirana dežela, teror, nestrpnost, pomanjkanje, socialno opustošenje, fantje, ki se igrajo talibane in Američane, celo skale in kanjoni, ki prežijo nanjo, kot da bi se tudi sama narava prilagodila talibanski zakonodaji in talibanskemu pogledu na žensko. Skale, ki gledajo deklico, izgledajo tako, kot da jo hočejo kamenjati, a si v zadnjem trenutku premislijo, ker otroka, ki bi bil tako fasciniran nad šolo, zvezkom in nalivnikom (hej, mamino šminko spremeni v črnilo!), še niso videle.
(Kinodvor & art kinematografi)