14. 10. 2010 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Pedro Opeka: Dnevnik spopada
Mohorjeva družba, Celje, Gorica, Celovec 2010, 18 €
+ + + +
Mesec dela znamenitega misijonarja, ki na Madagaskarju postavlja naselja za brezdomce.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 10. 2010 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
+ + + +
Mesec dela znamenitega misijonarja, ki na Madagaskarju postavlja naselja za brezdomce.
Če je Daviesova knjiga »Planet slumov« posvečena načinom bivanja v milijonskih barakarskih naseljih, je Opeka posvetil svoje delo poskusom, da množice pocestnih izgubljencev, ki so iz podeželja prebežale v metropole, prestavi iz smetišč predmestij nazaj v novo nastale vasice.
Projekt je dobosedno svetopisemski: kako vdahniti človeško dušo brezdomcem, ki bivajo v svetu alkohola, brezdelja, prostitucije, mamil, kraj in beračenja? Princip Opeke je trd, ko hodi za izgubljenci po smetiščih, ga ti psujejo, pljuvajo in celo premikastijo. A kadar mu uspe koga odpeljati, mu ponudi lastni dom, a hkrati od njega zahteva trdo delo, bodisi v kamnolomu, v mizarskih delavnicah ali na polju. Delo in solidarnost, kot razvedrilo pa igranje nogometa, komur zmanjkuje moči pa še vera v Boga. Njegovo poslanstvo je fascinantno: iz pasivnega sveta vegetiranja v revščini je v serijo vasi uspel naseliti 15 tisoč ljudi, ki jim je vrnil dostojanstvo s tem, da z delom skrbijo sami zase.
Je ustvaril paralelni svet? - Ne povsem, samooskrbo domačinov dopolnjujejo mesečni darovi cerkvenih rodov in posameznikov, ki omogočajo preživetje in razvoj njegovih skupnosti. Opeka sicer natančno detektira vzroke afriške revščine: preprodajanja plodne zemlje, zanemarjanje dovoznih poti, ki kmetom onemogočajo transport in prodajo poljščin v mesta, nizke cene hrane, moralni razpad.
Toda knjiga napeljuje na vprašanje: kaj pa sama Afrika? Misijonarska pot je vsekakor učinkovit spopad z revščino, toda kam je poniknila tradicionalna plemenska vednost, ki je poprej tisočletja omogočala dostojno preživetje homo sapiensa? Claude Levy-Strauss je v »Divji misli« fasciniran nad afriškimi plemeni, ki poznajo vse rastline, živali in kamne okoli sebe, jih znajo klasificirati skozi prehrambene, zdravilne in ritualne perspektive, s katerimi urejajo svoje bivanje in družbene odnose.
Kakorkoli že, Opeka je nazorno predstavil poskus vrnitve dignitete Afriki skozi misijon.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.