Klepetalnica

zadržan

Krogi navznoter.

Če vprašate japonske grozljivke, potem je tehnofilija le oblika tehnofobije, ali bolje rečeno - tehnofili vedno končajo kot tehnofobi. Tehnologija je pošast, ki človeka najprej navleče, potem pa ga ubije - ali pa vsaj na smrt prestraši. Japonske grozljivke so v zadnjih letih proti tehnofilom obrnile kompletno digitalno tehnologijo, vse gadgete, vse igračke, vse aplikacije, tako da ne preseneča, da je na vrsto prišla tudi spletna klepetalnica, alias chatroom.

Toda če po eni strani ne preseneča, da je na vrsto prišla tudi spletna klepetalnica, pa po drugi strani vendarle preseneča, da je na vrsto prišla tako pozno: ali poznate koga, ki še »hodi« v spletne klepetalnice? Ali jih kdo še jemlje resno? Ali sploh še obstajajo? Pa vendar nikar ne mislite, da je pred vami kak anahronizem - Klepetalnica je toliko anahrona, kot je bil anahron Krog. Ne pozabite: v seriji grozljivk o Krogu je bila vir groze videokaseta - in to v času, ko je že kraljeval dvd in ko se za videokasete ni več nihče zmenil, ko so bile torej videokasete le še stvar arheologije. Je pa obenem res, da je bil izvirni, japonski Krog posnet leta 1998, potemtakem natanko v času, ko je na sceno stopil dvd, kar pomeni, da spremenjeni, morilski, pošastni, psihopatski karakter videokaset ni bil presenetljiv - križarski pohod videokasete je bil zadnji poskus, da bi preživela, da bi obstala na trgu, da bi preprečila svoje izginotje. Videokaseta se je maščevala civilizaciji, ki jo je izkoristila in potrošila - in potem zavrgla ter jo zamenjala z dvdjem. Krog je bil smrtni ples zlorabljene videokasete, ki je bila dobra metafora vseh tistih zlorabljenih, mučenih, zavrženih, umorjenih deklic, ki so preplavljale Kroge, japonske, korejske in ameriške. In tudi Klepetalnica, ki jo je posnel Hideo Nakata, avtor izvirnega Kroga, je le smrtni ples zlorabljene spletne klepetalnice, ki jo je civilizacija izkoristila in potrošila - in potem zavrgla ter jo zamenjala z novimi aplikacijami, recimo Facebookom. In klepetalnica pogoltne prav »novo« generacijo, skupino britanskih mladostnikov (Aaron Johnson, Imogen Poots, Matthew Beard ipd.), zmedenih mučenikov tesnobe, nevroze, generacijskega prepada in slabe komunikacije - jasno, slabe komunikacije med otroci in starši. Klepetalnica, potopljena v letargično, morbidno, svinčeno, nelagodno atmosfero J-groze, je moralka: najstnike, ki imajo rigidne, zategnjene, nekomunikativne starše, od groze loči le klik, ki jih bo spremenil bodisi v samomorilce ali pedofile, toda Nakatovo sporočilo - »če bi bili starši bolj človeški, otroci ne bi potrebovali virtualnega sveta« - je tako poenostavljeno kot sama klepetalnica, ki izgleda kot depresivna terapevtska soba na odprtem oddelku umobolnice. Tehnofilija je le klik od tehnofobije.