28. 10. 2010 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Marcel Štefančič, jr.: Poročila sem se s komunistom!
Go-partner, Logatec 2010, 24 €
+ + + + +
60. knjiga enega najbolj plodovitih slovenskih pisateljev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 10. 2010 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
+ + + + +
60. knjiga enega najbolj plodovitih slovenskih pisateljev.
Tudi to delo seveda ni roman, ampak esej o zlati dobi protikomunističnega filma. Vsekakor intrigantna tema za slovenskega gledalca, ki je odraščal pod propagando prokomunističnih filmov, ne da bi v kinodvoranah lahko spremljal ameriško protikomunistično kinematografijo. Opus torej, ki razkriva manj znano zgodovino filma na več kot 300 straneh.
Toda, ali je bila produkcija protikomunističnih filmov res tako masovna? Štefančiču uspe čudo, saj pod istim žanrom napolni celotno knjigo prav do poslednje strani.
Ker gre za podobne mehanizme manipulacije, vključuje še protinacistične in protijaponske filme, ki so jih v veliki meri snemali isti režiserji, pridoda apokaliptične filme in biblične fascinacije, kot so »Quo vadis« , »Ben Hur« in »Deset zapovedi«¸ obravnava dela predvojnih nemških levičarjev, ki so končali v ZDA, všteje Hitchockovega »Neznanca na vlaku«, »Dvoriščno okno«, »Psiho«, ki jih rekrutira kot makartizme, saj utelešajo čas konsenza, unifikacije in konformizma. Med protikomunistične filme mu v najlepši prokrustovski tradiciji uspe umestiti celo melodramo katastrofe »V goli džungli«, kjer se pojavijo orjaške, kanibalske mravlje, ki marširajo v vojaških formacijah, ki pred sabo vse gazijo, meljejo in rušijo - brez rešpekta do zasebne lastnine. Kot komunisti. Kot rdeča armada.
A avtor je do bralca prijazen, če se mu ta le prepusti. Pelje ga linearno skozi tekst, kjer je vse jasno: menjavajo se samo vsebine zgodovine, in kjer hitre pripovedi ne prekinjajo refleksivni pasusi z razvlečenim pobijanjem argumentov drugačnih izpeljav. In kam ga na koncu pripelje?
Finiš je briljanten, v njem namreč pisatelj obračuna z nevidnim skeptikom, ki bi oporekal njegovi rekrutaciji protikomunističnih filmov, saj zaključi s sklepom, da sta komunizem in kapitalizem neločljiva. Ljudje, ki so živeli pod prvim, so sanjali, da bi živeli pod drugim. Komunizem pa je sen kapitalizma.
Delo, ki je obenem tudi parodija na McCarthyja: tako kot je uspel makartizem najdevati vsepovsod komuniste, tako nam marcelizem predstavi nezamisljivo plejado protikomunističnih filmov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.