Tamara Drewe

za

Daleč od ponorelega sveta.

Gemma Artherton in Keira Knightley sta videti kot pravnukinji Jane Austen. Pridni, mehki, vzgojeni punci, ki koketirata z ilegalnostjo. Keira Knightley bi lahko nastopila v vseh vlogah Gemme Artherton, in obratno - Gemma Artherton bi lahko nastopila v vseh vlogah Keire Knightley. Razlika je le v tem, da bi Keira Knightley v vlogah Gemme Artherton izgledala bolj sofisticirano. In obratno, Gemma Artherton bi v vlogah Keire Knightley izgledala bolj vulgarno. Gemma Artherton se med žanri, stoletji in lokacijami giblje s tako lahkoto, tako vitalnostjo in tako eleganco kot Keira Knightley. Londonsko podzemlje, Alamut, bondlandija, paralelni svet, sixties - povsod izgleda tako, kot da se je tam rodila. Bondiada, avantura, epos, triler, gangsteriada - povsod izgleda tako, kot da se je ravno vrnila domov. Ko jo zagledate, imate občutek, da je igranje - stopanje v like, stoletja, žanre in lokacije - osmoza. Kemija med njo in žanrom, stoletjem ali lokacijo se vedno izravna. Če bi bila rastlina, bi ji bilo ime Fotosinteza. Zdaj jo najdete v Spopadu Titanov - zdaj v Kvantumu sočutja. Zdaj jo najdete v Perzijskem princu - zdaj v Rock'n'roll piratih. Zdaj jo najdete v Izginotju Alice Creed - zdaj v Rockenrolerju.

Zato ne preseneča, da jo zdaj najdete v abstrakciji vseh njenih osmoz in fotosintez: v Tamari Drewe, ki si jo lahko predstavljate kot viktorijansko dobo v prihodnosti, kot soočenje preteklosti in sedanjosti, kot posodobitev dobro znanih obsesij Thomasa Hardyja (1840-1928), britanskega naturalista (že skoraj naturista), avtorja romana Daleč od ponorelega sveta, v katerem so se človeške strasti opotekale med inhibicijami viktorijanske morale. Tamara Drewe je namreč ekranizacija istoimenskega britanskega stripa, ki je zgrabil in dekonstruiral Hardyjevo klasiko Daleč od ponorelega sveta ter jo prestavil v sodobno Britanijo, ali bolje rečeno - na sodobno britansko podeželje, najbolj ilustrativno križišče arhaičnosti in modernosti, tradicije in sodobnosti, puritanizma in hedonizma, pa tudi stoletij, žanrov in likov, med katerimi se giblje Tamara Drewe, nekdanja »grda račka«, ki jo je nekaj plastičnih operacij prelevilo v zapeljivo medijsko celebrity in vnetljivo femme fatale, tako da zdaj, po vrnitvi domov, v ruralno, sončno, bukolično, protistresno idilo, za sabo vleče dolge, hotne, potne, motne poglede pompoznega pisca kriminalk (Roger Allam), ki s svojo graciozno zatrto, biskvitno ženo (Tamsin Greig), delovno ročico non plus ultra, fura pisateljsko kolonijo, priročnega kmeta (Luke Evans), mojstra za vse, in razpetega rockerja (Dominic Cooper), vzhajajočo zvezdo tabloidne sfere, potemtakem egoistične, posesivne, falokratske poglede, ki jo slačijo in obenem že tudi oblačijo. Da ne bi kdo videl! Kajti tu vsi ne oprezajo le za Tamaro, ampak tudi drug za drugim, tako da so slabi nameni vedno tlakovani z zlikano varnostjo in puritansko previdnostjo, ki razkrivata več, kot skrivata. Manjka le nenadni podeželski umor, pa bi dobili Agatho Christie - vsaka njena kriminalka bi bila itak lahko naslovljena Daleč od ponorelega sveta.
Tu, v rustikalnem bed-and-breakfast Dorsetu (hja, Hardyjevem Dorsetu), kjer se odvija prvobitna akumulacija panične, prestrašene, ogrožene urbanosti, pač umore nadomeščajo trači, ki obsedajo sfantazirani lokalni najstnici (Jessica Barden & Charlotte Christie), kar pa ni čudno: tu je vse smrtno resno - in obenem nič. Tu vse ogroža status quo - in obenem nič. Stripovski, lahkotno komični slog, ki ga nujno, tako rekoč življenjsko potrebuje ta delikatna romantična simultanka, je težko ohranjati, še zlasti od začetka do konca filma, toda Stephenu Frearsu, še enemu sprehajalcu skozi stoletja, žanre in lokacije, to uspeva s tako lahkoto, tako vitalnostjo in tako eleganco, kot mu je to uspevalo v Kraljici ali pa še prej v Zvestobi do groba in Nevarnih razmerjih. Ko Tamara - kljub uspešni spletni kolumni ne ravno samozavestna punca - skače od cveta do cveta, sicer kaže možnosti, ki jih ima sodobna ženska, toda Hardy, nikoli fan viktorijanskega statusa quo, bi ob tem dahnil le: Dobrodošla v 19. stoletju! Organska hrana, ready-made Hardyjeve dobe, je priložena.