Imamo dobro glasbo: Val 010

+ + + +

V naravi kompilacij je, da je njihov celo(s)tni vtis še najbolj odvisen od ključa, po katerem založba izbere izvajalce. In ko pri Valu 202 - poleg prvega nacionalnega programa Radia Slovenija enem od dveh najbolj poslušanih radiev pri nas - oznanijo, da želijo dobro glasbo, se jim leta 2010 javi 151 različnih izvajalcev. Glede na odziv si lahko samo manejo roke in se odpravijo iskat kakovostne posnetke, ki jih lahko po izidu tudi dejansko predvajajo na svoji frekvenci. Morda je treba v tem iskati ključ za izbiro, torej v valovski poslušljivosti, katere skupni imenovalec je kulturno-glasbeni izraz radia, ki ga sodobna konkurenca še ni ogrozila. V tem smislu gre pri novem zborniku Vala 202 (ne)hote za dokazovanje protipola popularni televiziji, ki je pri iskanju talentov stavila na povsem druge kazalce, kot jih je zaznati pri temle ploščku. Manj cirkusa in drame, več glasbe in novih izvajalcev, ki obetajo po glasbeni oziroma zvočni zmogljivosti. Jasno, da ni univerzalnega okusa oziroma ušes, ki bi jim bilo vse tole enako všeč, nedvomno pa gre za nove izvajalce, ki so v marsičem zmožni presenetiti. Sicer je na plošči tudi nekaj znanih imen: predvsem uvodni tandem N'toko in Beatmyth v skladbi Hello, ki priredi manjšo, a vrhunsko elektronsko eksplozijo, v kateri N'toko (tokrat v angleščini) odide tudi v reminiscenco psihedelije. Še starejši znani imeni sta jugonostalgično zveneča skupina Zaklonišče prepeva in cinične Same babe, ki se predstavijo z znanim zvokom. Najbolj uspel del izbora sestavljajo glasbenice, med katerimi se prva širši javnosti s prvim 'pravim' singlom predstavi nekdanja reperka in sedaj vse bolj pevka Leila, ki zelo prijetno preseneti s komadom Ti si, natopljenim v revitaliziranem RnB-ju.

Pevka Ditka je prispevala briljanten primer(ek) slovenskega countryja So fine, ki zveni avtentično do kosti, Didiwa pa je s pevko Vesno Godler priložila v svežem etnoduhu zvenečo skladbo Dečko. Nadžanrski duh se prepleta skozi vso kompilacijo, na kateri sta tanjša predvsem hiphoperska vložka (razen prej omenjenega N'toka). I.vanish in Drill po besedilih zaostajata za sodobniki, ker o že slišanih socialnih temah vmes padejo občasno trivialno pretiravajoče rime kot »frend zrihtal mi je job, vozim belo in bombone, pa me vidiš na biciklu z rukzakom na rami, not pa grami, ma kakšni grami - bolj kilogrami«. Spet bolj uspel je rokersko-kant-avtorski segment, potrdilo, da imamo tudi dobro glasbo, ki ni zgolj komercialno usmerjena. Če govorimo o kitarah, velja opozoriti na rokenrolersko dobro zveneče Zgrešene primere, bluzersko potujočo Giftno krf, kant-avtorskega Prišleka Mateja Krajnca ter zelo solidno reinkarnacijo Chrisa Ree v zasedbi Brutalna romantika. Sicer so v tej pošiljki zbrali vsega skupaj dobro uro glasbe, kolikor traja 16 odsekov. Ultimativna dilema tako je: kateremu izmed teh izvajalcev bo ZKP omogočila solo album? Domače.