2. 12. 2010 | Mladina 48 | Kultura | Film
Čistilci čevljev
Vittorio De Sica Rinaldo Smordoni, Franco Interlenghi, Anielo Mele
Vittorio De Sica, klasik italijanskega neorealizma, je Čistilce čevljev posnel leta 1946 - takoj po koncu II. svetovne vojne. Vsi so jih takoj razglasili za mojstrovino, za filmsko klasiko, toda to je bilo najmanj, kar so lahko rekli - vsi so bili namreč tako šokirani nad tem, kar so videli, da niso vedeli, kaj naj počnejo s tem filmom, ki je izgledal tako, kot da je padel z Marsa. Revščino so filmi do tedaj prikazovali stilizirano, De Sica pa jo je povsem destiliziral ter jo prikazal naturalistično, tako rekoč fotorealistično, takšno, kot pač je, v vsej svoji surovosti, umazanosti in brutalnosti. Rim je eno samo socialno opustošenje, v katerem vsi iščejo svoje male tržne niše, tudi Giuseppe (Rinaldo Smordoni) in Pasquale (Franco Interlenghi), fantiča, ki se preživljata kot čistilca čevljev. Ker so njune sanje prebujne (nabaviti si hočeta konja), začneta svojo malo nišo iskati tudi na črnem trgu, ki pa ju ne odpelje na hipodrom, ampak v popravni dom. Film, v katerem stalno pričakujete, da bosta Giuseppe in Pasquale na lepem srečala Tatove koles, je bil globalna senzacija, pobral celo častnega Oskarja (tujejezičnega tedaj še niso podeljevali), toda v Italiji ni vžgal - Italijani so hoteli h'woodske fantazije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.