2. 12. 2010 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Jacques Le Goff in Jean-Louis Schlegel: O srednjem veku za otroška ušesa
Celjska Mohorjeva družba, Celja 2010, 16 €
Veliki francoski zgodovinar in profesor Jacques Le Goff, znan na Slovenskem predvsem po knjigah »Intelektualcih v srednjem veku« in »Za drugačni srednji vek«, je razmišljal, kako bi bralcem približal zgodovino in skupaj s sociologom J.-L. Schleglom sta o srednjem veku spregovorila skozi intervju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 12. 2010 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Veliki francoski zgodovinar in profesor Jacques Le Goff, znan na Slovenskem predvsem po knjigah »Intelektualcih v srednjem veku« in »Za drugačni srednji vek«, je razmišljal, kako bi bralcem približal zgodovino in skupaj s sociologom J.-L. Schleglom sta o srednjem veku spregovorila skozi intervju.
Dejansko, šolski učbeniki zgodovine so vse prej kot branje, ki bi ga mladež požirala samo od sebe. Torej, kaj postorita Le Goff in Schlegel? Sociolog niza vprašanja, ki poskušajo razumeti duh časa, medtem ko zgodovinar polni vsebino z razkrivanji ozadij. Delo je pisano kot polemika s predstavami mračnega srednjega veka, Le Goff denimo izpostavlja, da to ni bil statični čas, ko je tlačan živel privezan na fevdalca, ampak je često potoval. Včasih zato, ker je bila tlaka pretežka in je iskal boljše življenje pod novim gospodarjem, drugič je poskušal srečo v mestih, tretjič je šel preprosto na sejem, spet drugič na romanje. Popotovanja je namreč spodbujala krščanska vera, ki je učila, da je človek na zemlji zgolj popotnik - »homo viator«.
Avtorja tako obdelujeta ključne pojme, kot so vitezi in gradovi, samostani, šole in univerze, katedrale, vznik in razmah bolezni, križarske vojne, praznovanja, čudeže, herezije, razlike med cesarjem, kraljem in papežem etc.
Njuna prednost je vzpostava miselnih obrazcev, ki srednji vek predstavljajo kot koherentni sistem, ki ga bralec lahko ponotranji kot celoto, saj zgodovina preneha bivati kot duhamorno skladišče nagrmadenih dejstev. Učinek je spodbuden, zakaj čitajoči dobi občutek, da res nekaj ve. Sama knjiga je sicer napisana v formi kračine - dobrih 100 strani -, ki pa ni po otroško simplificirana, otroška so le vprašanja, ki zgodovino spreminjajo iz dociranja v dialoško pojasnjevanje.
V resnici torej uvod v srednjeveško zgodovino, ki jo lahko bere kdorkoli.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.