Natalija Naročnicka et al.: Partitura druge svetovne vojne

+ + + +

Skupina ruskih zgodovinarjev obravnava manj znane dokumente in dejstva na temo: kdo in kdaj je začel drugo svetovno vojno?

Medtem ko med delom slovenskih zgodovinarjev vlada doktrina nerevidiranja zgodovine, pričujoče delo stori prav to, saj postavlja na glavo številne zaključke zgodovinarjev. Vzemimo banalno vprašanje: kdaj se je začela II. vojna? - Ko so nemške čete napadle Poljsko prvega septembra 1939?

Dejstva govore precej drugače, že aprila 1939 so Mussolinijeve enote vkorakale v Albanijo in jo v kratkem času zasedle.

Nacistični teror je neizpodbitno dejstvo, toda kakšna je bila vloga Poljske? Leta 1938 Češkoslovaške ni zavzela samo Nemčija, v dogovoru z njo si je namreč Poljska priključila češki predel Tešina! Poleti 1939 sta si Nemčija in Rusija res razdelili Poljsko, toda še na začetku istega leta se je poljski zunanji minister Bek pogajal z Nemci o poljsko-nemškem napadu na Sovjetsko zvezo in potem o delitvi osvojenih ozemelj. Dogovor je propadel zaradi nesprejemljive nemške zahteve, da prevzamejo mesto Gdansk in dobijo prosti koridor čez Poljsko do Vzhodne Prusije.

Toda konec avgusta 1939 je tudi angleška vlada potrdila obisk Goeringa v Londonu, Hitler se je namreč istočasno dogovarjal tako s Sovjeti kot z Angleži, le da se je potem odločil za nemško-sovjetski pakt.

A tudi sovjetska okupacija Poljske v drugi polovici septembra 1939 v tedanjem času ni bila absolutni akt nasilja. Sovjeti so se sklicevali, da je poljska vlada emigrirala, da ni bila več opravilna, torej je poljska država razpadla, oni pa so vkorakali v človekoljubnem posegu, da zaščitijo ukrajinsko in belorusko manjšino. Seveda je to cinična ekvilibristika, a tudi ZDA so avgusta 1941 poslale vojsko na Islandijo, ne da bi bile v vojni s katerokoli državo.

Knjiga, ki razbija paradigmo druge vojne kot spopada med dobrimi in zlimi (na koncu zdesetkani Poljaki so izvršili množični poboj nad Židi v Jedwabnah julija 1941!). Navedbe teh dejstev in dokumentov seveda ne vodijo v nihilizem, napeljujejo bolj na perspektivo zgodovine kot popisovanja grozovitega kršenja prava in pobojev civilistov ter ujetnikov.