16. 12. 2010 | Mladina 50 | Svet | Komentar
Spomini na nedolžnost
Zakaj so bili Bushevi spomini WikiLeaks pred WikiLeaksom - in kako jih je WikiLeaks odpihnil
George Bush predstavlja svojo knjigo v domačem Dallasu
George W. Bush, nekdanji ameriški predsednik, je končno našel prijatelje. Prijatelje, ki jih ni nikoli imel. Ki jih ni nikoli videl. Kje danes najlažje najdeš prijatelje? Točno, na Facebooku. In tam jih je našel tudi Bush. Nedavno je namreč na povabilo Marka Zuckerberga, ustanovitelja Facebooka, priletel v glavni štab korporacije Facebook, bazirane v Palo Altu, od koder je eno uro kramljal z uporabniki Facebooka ter odgovarjal na njihova »editirana« vprašanja. Facebook je resda dobil novega prijatelja, toda Bush ni prišel zato, da bi promoviral Facebook ter nove oblike družbenosti in družabnosti, ampak zato, da bi promoviral svoje spomine, naslovljene Decision Points. Hej, Facebook ima pol milijarde uporabnikov, pol milijarde potrošnikov, pol milijarde prijateljev, kar je seveda bistveno več, kot ima Bush prijateljev na svojem Facebooku - le 600.000. Vsaj tako pravi. In to ni malo. Bush kot geek? Tehnofrik? Vau! Toda to še ni vse. Bush, prijatelj mrtvih ameriških vojakov (kot vsak spletni ludist), svobode kot najvišje oblike prostega trga (kot vsak spletni neoliberalec), morastih sanj o »naslednjem 11. septembru« (kot vsak spletni konspirolog), blackberryja (kot Obama) in iPada (kot Marko Crnkovič), navdušen nad »rastjo« Facebooka, »snom«, ki mu Facebook sledi, in deželo, ki mu ta »sen« omogoča, je tudi razkril, da je prvi »e-mail president« (hja, prvi »e-predsednik« v zgodovini Amerike in sveta), to pa zato, ker je njegova administracija v osmih letih poslala 170 milijonov mejlov, ki so zdaj skrbno arhivirani, toda pod vsakega izmed njih bi bil lahko podpisan on, George W. Bush. That's my Bush!
Bush nima sreče z zgodovino: tudi ko hoče izgledati kul, je povsem retro. Kje živi? Očitno še vedno v svojem svetu. Samo pomislite: ko je »prijateljeval« na Facebooku, so svet zasuvale tone tajnih depeš ameriške diplomacije, ki jih je razkrila spletna stran WikiLeaks. Geslo dneva je bil WikiLeaks. Vsi - celo zaporniki iz Guantanama in Ahmadinedžad - so govorili o WikiLeaksu. Kamor si šel, si trčil ob WikiLeaks. Ne Bush. Spet je otrokom bral pravljice. Spet ni imel pojma, kaj se dogaja: WikiLeaksu je namreč prek Facebooka posredoval odlično idejo - hej, v času mojih dveh mandatov smo razposlali 170 milijonov mejlov! Vsekakor, lepo bi jih bilo videti. Ni problema, je verjetno dahnil Julian Assange. Če je prišel do tajnih dokumentov o afganistanski vojni, tajnih dokumentov o iraški vojni in tajnih depeš ameriške diplomacije, bo prišel tudi do Bushevih mejlov, pa četudi so, kot pravi Bush, arhivirani. Kot da to kaj pomeni. Če bi Bush vedel, kaj se dogaja in v čem je trik, se ne bi hvalil s tem, da so njegovi mejli »arhivirani«. To, kot vsi dobro vemo, ni več kriterij. Niti jamstvo.
Bush ni nikoli imel kaj prida sreče z geografijo - in spet je ni imel: šel je na Facebook, toda moral bi na WikiLeaks. In če bi mu rekli, naj s prijatelji kramlja prek WikiLeaksa, bi to potem verjetno tudi storil. Bush je »prijateljeval« na Facebooku, ko je ravno vse - vključno s Facebookom - preglasil in zasenčil WikiLeaks. Toda WikiLeaks ni preglasil in zasenčil le Facebooka - zasenčil in preglasil je tudi Busheve spomine, njegove Decision Points. Bush je namreč svoje spomine objavil tik pred invazijo spletne strani WikiLeaks, ali bolje rečeno, tik pred razkritjem tajnih depeš ameriške diplomacije. In poudarek je prav na tistem »tik pred«. WikiLeaks je Bushu ukradel šov. In to dobesedno. Kajti kazalo je, da bo Bush vstal od mrtvih in da bo spet glavni - da bo torej spet intoniral javno razpravo in spet razburjal mednarodno diplomacijo. V resnici je bil le WikiLeaks pred WikiLeaksom. Le mali, groteskni, patetični napovednik za WikiLeaks. Še več: kredibilnost tega, kar piše v tajnih depešah ameriške diplomacije, je vnaprej potrdil in legitimiral. Nehote, se razume.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.